VOTAMI

classifiche

avviso

Questo sito utilizza i cookie per migliorare servizi ed esperienza del lettore. Se decidi di continuare la navigazione consideriamo che accetti il loro uso . Per le informazioni sulla Privacy leggere la Google Policies Privacy

Se continui nella navigazione accetti il loro uso. OK | Per +INFO

16 gen 2016

Kadà je nastala vas Kal-Quando è nata Cialla

Globokò u Nediški dolini,skor par konfine,začne rob,ki se dvigne 950 metru vesokò,Uršič .Dvièstuo metru pod čimo je uas Kal.Uàščani na vedò,kaj pride reč ime njih uasi;vi šno da je biu kak velik pačau,tuk sida dièmo "Dol na dolin"an "Tan na Solarje",zak dankrat sviet pri nas nie biu tak ku donàs.Je muorlo bit use pokrito s sanožèt.Počas so pri šle plauočina an so se naredliplazuovi.Tuk je sida" Luorenova bula" se vid šelè,da je bla parnesenà od plazù.

 Kadà an kakuò je nastal Kal,se na vie. U adnih documentih,ki so ohranjeni u niešnem farùžu ,je pisàno,da je nastau okuòle 1300 po Kristusan.Morebit, približno kot donàs,pa je muorla nastàt dost priet,kr so prišli u gorè,kier so bli buj vi šni (varni) an mirnuò pasli njih učè .

 Use uasi niesò nastale glih. Črni Vrh,pod Uòglan,je takuòle nastal:Pastirji so hodil okuòle z žvino,doklièr niesò ušafal lepè paske.Usak pastir se je narèdu kazon uz vej an listja ,tazdol je pa zamazu z lužo al pa z màhan al z ilouco.Takuò je nastalo dost kazonov okuòle.Usak pastir je prekopu majhano njiuco,kjer je usadìu kompièr an grah,kar je nàrbuj imeu potribo,de bo jedu z mliekàn an s sièran.Počas njive so se šerile an so jih prekopùal nimar vič,takuò ki so rasltle potrièbe usake družine,ki je imiela nimar vič judi.

 Počasi so ušafal dobrè njive an so se čje preselìl,de bojo miel blizò gnuoj.Takuò je nastala uas,kjer je sidà.

Za Kal pa nie bluo takuò.Tle se njesò selìl od kraja u kraj.Takuo k parì,tle je bla dna dru žina ,uz katere je par šluò dost drugih. Poviedal bomo,kar so nam pràuli ti stari judjè.

Pastier ,ki je pasu krave,kozè an ucè,kr je ušafu dober pask,je naredu kazon an je noter stau z ženò an z otruòc.Kr je mou,je zazidu majhno hišo:tale pa ni bila ku donàs,ki so,ma je miela samuò dno
 štanco kjer so kuhàl,ki so jo klicàl fogolar, čisto laško ime.Na Kale je bla to prve samuò Pužinòua družina,uz katere so pršlè druge.Pužinòua hiša ima še  te star fogolar,ki je biu to prvi,okuòle njegà so pa zazidàl druge.Te starèš sin se je oženu gor na hišo,drugi snuòvi so si morli pa zazidàt še rti zidi,kr so pršle uz Pu žinove .Za kar se vie ,so tle stale tele dru žine:Pužinoua,Lenarticòua,Strinina,Lourènoua,Felpòčoua,Tonòua.

NAŠE VASI NAD FOJDO

Na severnovzhodni strani furlanske ravnine se mogočno dviga gora Ivanac,iz katere se uživa krasen razgled nad vso Furlanijo do Tilmenta.Gora stoji 1168 nad morjem in je zelo podobna sosednemu  očaku Matajurju.Po položnih obronkih te lepe gore se svetijo vasice,v katerih se še današnji dan govori slovensko.
Prebivalci teh vasic so se naselili istočasno kod nediški in terski Slovenci z Longobardi v VI in VII stoletju kot mirni pastirji. Prišli so po starodavni hribovski poti ,ki je peljala iz Furlanije čez Ivančevo sedlo (700m) in čez Stol na Bovško in na Koroško .Niso spadali v območje Landarske Banke in zato niso uživali posebne avtonomije;njih gospodarske,socialne in njih gospodarske,socialne in verske razmere so bile podobne onim v dolini Krnahte,o katerih smo že dostikrat razpravljali v našem listu.Vas Fojda (it,Faedis) je bile za slovence pod Ivancom to kar so bile Njeme (it Nimis) za Slovence ob Karnahti ali Tarčent za Slovence ob Teru.Vas Fojda je zelò stara ;gotovo je obstojala že pred letom 1000 po Kristosu.Nad vasjo se vidijo razvaline dveh gradov:Kukanj (Cucagna) na točki 375m in malo pod njim grad Čuk (Zucco).Czornig piše,da so kukanski grofi nemškega rodu kranjskih Auerspergov,katerim je patriarh Popon okoli leta 1020 dovolil,da se na Furlanskem naselè in si ondi sezidajo grad.Ustno izročilo trdi,da je bil začetnik te rodovine neki Tomaž Kukanja.
Ti gospodje so imeli vedno glavno besedo v Fojdi in okoliških vaseh ,kjer so prebivali Slovenci.Fojda je tako postala središče Slovencev iz okolice.


 I nostri paesi sopra Faedis ( traduzione )

Sul lato nordest della pianura friulana si erge maestoso lo Joanac dal quale  si può ammirare la bellissima vista su tutto il Friuli fino al Tagliamento.Il monte è alto 1168 m slm ed assomiglia al vicino Matajur.Sui dolci pendii di questo monte si trovano i piccoli paesi nei quali si parla(va) sloveno.Gli abitanti si sono qui insediati come gli Sloveni delle Valli del  Natisone e Torre con i Longobardi nel VI e VII secolo  per dedicarsi alla pastorizia.Sono arrivati attraverso l'antica strada montana che portava dal Friuli attraverso il passo Joanac (700m) attraverso lo Stol nella zona di Bovec e della Carinzia. Faedis era per gli sloveni come Nimis lo era per gli abitanti di Cornappo o Tarcento per gli abitanti di Pradielis. Faedis è un paese molto antico,certamente esisteva prima del 1000 a.C.Sopra al paese si vedono i ruderi dei due castelli:Cucagna a 375 m e poco sotto il castello del Zucco .
Czornig scrive che i conti di Cucagna sono di origini tedesca della famiglia degli Auerspergov ,ai quali il patriarca Poppone verso il 1020 permise di insediarsi in Friuli e di costruire il castello.Fonti orali dicono che il primo fu Tommaso Cucagna.Questi signori erano importanti per Faedis e  le zone limitrofe dove dimoravano gli Sloveni  così Faedis diventò il centro degli Sloveni ed i dintorni.

Naša vas /Il nostro paese  N.1 pag.26 - unico numero
Udine luglio 1976



1 commento:


Il tuo commento è l'anima del blog,
Grazie della tua visita e torna ogni tanto da queste parti , un tuo saluto sarà sempre gradito. *Olgica *