Umetnost doma na Planetu Bardo - L'arte al Planet Bardo

Terska dolina je tudi letos konec julija zaživela kot neke vrste prestolnica kulture. Že tradicionalna in vse bolj uspešna prireditev “Planet Bardo” je namreč tudi letos pritegnila številne obiskovalce, ki so lahko tu neposredno spoznali naravne lepote, posebnosti in bogato kulturno dediščino krajev ob vznožju Mužcev in ob izviru Tera. Planet Bardo, ki se nato v zadnjih dneh poveže s Praznikom emigrantov, pa pomeni predvsem umetniško kolonijo Alpe-Jadran, ko Terska dolina postane pravi laboratorij na prostem za umetnike iz Slovenije, Italije, Avstrije in drugih evropskih držav, ki v teh krajih, v naravi, med ljudmi in v njihovih pripovedih, iščejo navdih. V tem pa je tudi posebnost in odlika te prireditve, ki je nedvomno lepa pridobitev za Tersko dolino.
Letos so na Planetu Bardo “pristali” Eriz Moreno iz baskovskega mesta Getxo, Gianni Maran iz Gradeža, Benečanka Elena Guglielmotti, Helga Cmelka iz kraja Brunn am Gebirge v Avstriji, Luigi Brolese iz Čente, Nina Bric iz Ljubljane in Bluer (Lorenzo Viscidi) iz Benetk.
Nove kulturne ambasadorje Terske doline in njihov osebni ter svojevrstni poklon Bardu in njegovi okolici, je v soboto, 30. julija, pred odprtjem razstave po uvodnih pozdravih domačega župana Guida Marchiola in predsednika nove medobčinske zveze Tera, župana Povoletta, Andree Romita predstavil Dino Durigatto (sam je bil med protagonisti prve likovne kolonije leta 2011, op.ur.).
Eriz Moreno se je odločil, da bo obeležil svojo prvo izkušnjo v kampingu, ko je v šotoru prespal v sosednjem Triglavskem narodnem parku. V sliki Bluerja (vzdevek je Lorenzo Viscidi dobil zato, ker se v svojih umetninah poigrava z modro barvo) se zelena barva Terske doline veselo prepleta z modrino neba in same reke Ter. Gianni Maran se je odločil, da bo tudi v Bardu naslikal ribe, ki so lahko tudi simbol skupnosti, ki je povezana bolj močna. Helga Cmelka je v svoji umetnini besedilo pesmi obdala z modro barvo in raznimi okrasi na robovih (kompozicija spominja na tok reke). Nina Bric je z ironijo in mladostno vizijo ter s svojimi “nagajivmi dekleti” predelala grb Barda, pri tem pa ohranila njegove značilne elemente. Elena Guglielmotti se je odločila za ilustracijo, v kateri je združila like iz pravljic oziroma legend, cvetje, živali in dejansko vse, kar zaznamuje Tersko dolino. Luigija Broleseja pa je navdihnil obisk jame v Zavrhu oziroma kapniki, ki jih je tam videl.
Naj še dodamo, da so v nedeljo, v okviru Praznika emigranta, v Bardu predstavili tudi dvojezični vodnik Terska dolina-Alta Val Torre, ki ga je napisal Igor Cerno in ki je bil takoj deležen velikega zanimanja. Zato že razmišljajo o njegovem ponatisu.
Priročna knjižica pa je že obrodila prve sadove, saj so že zabeležili velik porast zanimanja za Tersko dolino in njeno naravno in kulturno bogastvo.
Trajnostni turizem z ovrednotenjem naravnih in kulturnih značilnosti pa predstavlja lepo priložnost za te kraje, ki so v zadnjih sto letih zabeležili hud demografski padec (leta 1921 je tu živelo 3330 ljudi, leta 1961 je bilo prebivalcev 1910, leta 2011 pa že samo 700, stanje pa se še naprej slabša) in zato tudi dejansko potrebuje nove možnosti za razvoj.
http://novimatajur.it/cultura/umetnost-doma-na-planetu-bardo.html

traduci col traduttore