traduci con traduttore
Dan PO …
»Dobrodošli doma!«, je odmevalo v minulih dneh. Srečevali smo se s prijatelji rojaki od blizu in daleč in si izrekali prisrčno dobrodošlico ter čestitke ob 25. letnici samostojne Slovenije. Dnevi so bili polni vtisov in prazničnega veselja. Rafaelova družba je sklenila, da ponese pozdrave in čestitke tudi na najbolj zahoden košček ozemlja, ki so ga daleč nazaj poselili Alpski Slovani, vse do sedaj so tam tudi ostali in do konca 8. stoletja razvili slovenski govor, ki ga uvrščamo med slovensko tersko narečje. V nedeljo, 3. julija, smo se odpravili v Tersko dolino - v Bardo. Veselje je bilo obojestransko, saj smo ponovno srečali naše prijatelje, Beneške Slovence, tokrat pri njih doma.
Na triurno pot s polnim avtobusom smo odšli v močnem dežju, vmes pa smo spremljali zanimivo uvodno predavanje Dejana Valentinčiča, ki med drugim svojim delom raziskuje (pravni) položaj slovenskih manjšin v sosednjih državah in Slovencev po svetu. Seznanil nas je z zgodovino in s sedanjostjo pa tudi posebnostmi tega območja ter pomembnimi ljudmi, ki vneto ohranjajo slovenstvo in skrbijo, da slovenski jezik in običaji ne pridejo v pozabo. V Bardu so nas pričakali lepi zeleni vrhovi z rahlimi meglicami in naši prijatelji, ki so nas povabili, da skupaj obeležimo 40. letnico potresa, ki je razdejal in opustošil njihove vasi in razredčil skupnost, ter praznik Svete Marije Zdravja s slavnostno mašo in procesijo, kar je njihov tradicionalni praznik vsako prvo nedeljo v juliju.
Praznično mašo je daroval tamkajšnji župnik furlanskega rodu, dr. Renzo Calligaro, ki je izjemno naklonjen tradiciji, ohranjanju in uporabi terskega narečja ter je s svojim spoštljivim in razumevajočim odnosom do zgodovine in sobivanja eden izmed bistvenih posameznikov. Zavzemal se je za popotresno obnovo, izdal tri knjige mašnih beril v terskem narečju in jih uvedel v uporabo pri bogoslužju, vseskozi pa tudi skrbi in vzpodbuja versko, jezikovno in kulturno življenje skupnosti.
Posebnosti praznovanja Svete Marije Zdravja je poljubljanje križev, ki jih nosijo predstavniki vasi, in seveda procesija z baročnim kipom, ki ga nosi 10 mož in fantov. Da bi slavnostno zazvenela slovesna slovenska pesem, je pri maši poskrbel Mešani pevski zbor Gregor Rihar iz Polhovega Gradca, pri procesiji pa smo slišali tudi starodavno glasbo in pesmi, ki so značilne za to slovesnost, in ki še živijo med domačini.
Pred okusnim kosilom, kjer smo pokusili tudi friko, lokalno specialiteto iz krompirja, sira in jajc, s polento, smo pobližje spoznali g. Viljema Černa, pesnika, profesorja, geografa, kulturnega delavca in gonilno silo skupnosti, ter njegovega sina Igorja, ki je pravnik, glasbenik, pisec in nosilec slovenstva in kulturnega življenja mlade generacije. Razkazala sta nam bogato zbirko Etnografskega muzeja Bardo, ki prikazuje tipično življenje, orodje in predmete, značilne za zgornjo Tersko dolino. Sedež muzeja je v nekdanji vaški mlekarni in vsebuje tudi pripomočke za obrt in predelavo mleka. Obisk muzeja nas popelje nazaj v preteklost, hkrati pa tudi v prihodnost, saj bo prav izjemna muzejska zbirka pričala o življenju, jeziku, delu in preživetju Beneških Slovencev tudi zanamcem.
Da pa nas bo pot gotovo kmalu ponovno zanesla v prelepo Tersko dolino, je ob 40. obletnici potresa izšel Igorjev dvojezični kulturno-turistični vodnik Terska dolina. Dokaz, da tudi težke preizkušnje rodijo nekaj dobrega, za nas pa je v priročni žepni velikosti več kot novo vabilo k spoznavanju te skrivnostne doline, kjer v neokrnjeni naravi živijo Slovenci.
Preživeli smo nepozaben dan. Videti, kako močno si za ohranjanje narečja in običajev prizadevajo Slovenci nedaleč vstran od meje, nas navdaja z novimi spoznanji in toplimi občutki. Poslovili smo se veseli, z željo, da se kmalu vidimo.
Ana Gregorič
V Benečijo ob 40. obletnici potresa ( in Benečia per la 40. ricorrenza del terremoto )
RispondiElimina