VOTAMI

classifiche

avviso

Questo sito utilizza i cookie per migliorare servizi ed esperienza del lettore. Se decidi di continuare la navigazione consideriamo che accetti il loro uso . Per le informazioni sulla Privacy leggere la Google Policies Privacy

Se continui nella navigazione accetti il loro uso. OK | Per +INFO

13 ott 2016

Terska dolina, potres in solidarnost nekoč in danes/Alta Val Torre ,terremoto e solidarietà ieri e oggi


Potresi maja in septembra leta 1976 so prelomno poglavje v zgodovini Terskih dolin in so močno spremenili družbeno-gospodarsko ter urbanistično podobo teh krajev. Zato so tudi v Občini Bardo ob 40-letnici “tresa” priredili vrsto spominskih dogodkov. Niz je sklenila otvoritev filatelistične razstave Riba Faronika v centru Stolberg, ki je bila skupaj s posvetom o potresu uvod v letošnjo Burjanko.
O razstavi, ki sta jo pripravila Študijski center Nediža in KD Ivan Trinko, je spregovorila Luisa Cher, ki je tudi povzela prispevek o potresih seizmologa Petra Suhadolca (znamke na razstavi so iz njegove zbirke). Tako so prisotni izvedeli za različne vrste potresov, pa tudi za različne, ne samo znanstvene, teorije o njihovem nastanku. Eno izmed ljudskih prepričanj je bilo tudi to, da potrese povzroča riba faronika, ko premika svoj rep, ta mitološki lik pa je prisoten tudi v Benečiji, Sloveniji in drugod v Furlaniji. Na tem območju je bil sicer najhujši potres leta 1511, na svetu pa v Čilu. Suhadolc je glede potresa leta 1976 v svojem poročilu še dodal, da je takrat deloval le en sam seizmograf v Trstu, kasneje pa so jih med drugim postavili tudi na Solbici in v Zajami v Zavrhu.
Leonardo Cerno je pripovedoval o svoji izkušnji v Amatriceju, kamor se je avgusta brez vsakršnega obotavljanja odpravil kot prostovoljec civilne zaščite takoj po potresu in pomagal pri postavitvi šotorov in namestitvi električne in vodne napeljave. Spomnil se je vlage, mraza in sunkov, ki so si nekaj dni stalno sledili, predvsem pa obrazov ljudi, iz katerih je bilo razbrati njihov brezup, žalost in nemoč. “Za nas, ki smo tam pomagali, je bila največja nagrada to, da smo tistim obrazom podarili kanček upanja,” je zaključil mladi študent iz Barda.
Viljem Černo pa se je spominjal, kako so maja, ko se je zemlja tresla 59 sekund, najprej slišali močan pok, nato pa se je razširilo žvenketanje stekla. V Bardu so se domačini zbrali na “veliki njivi” in nato iskali pogrešance. Izkopavanje izpod ruševin se ni v vseh primerih srečno zaključilo. V Podbardu jih je veliko ostalo pod ruševinami skupaj z živino. V Bregu in Podbardu so se namreč vse hiše porušile, nad Mužcem je bilo videti samo gosto meglo, ki je prekrila vse.  Življenje se je vsekakor v Terski dolini s potresom spremenilo: prej so bili po vaseh samostojni, imeli so hiše, senike in hleve, razširjena je bila živinoreja (v Podbardu je bilo na primer 47 krav, v Bardu 40, v Sedliščih 36, v Bregu 35, v Zavrhu 92, v Teru pa celo 160. Kasneje tega ni bilo več in vasi so se začele prazniti in umirati. “Zdaj imamo nove hiše, a ni življenja in ni dela,” je povedal Černo.
Zadnje predavanje je bilo posvečeno krajevni gradbeni kulturi. Urbanistična podoba vasi se je s potresom povsem spremenila, kot je povedala mlada arhitektinja Elisabetta Del Medico. Pred potresom so bile za to območje značilne kamnite hiše z lesenimi balkoni. Nato so se uveljavili nove tehnike in novi materiali, ki so negativno vplivali na tipično ruralno arhitekturo, a na tem območju niso naredili veliko škode. Za obnovo po potresu pa je bil zelo pomemben deželni zakon 30/77, s katerim so natančno določili tudi pravila za pridobitev sredstev za gradbene posege. V veliko pomoč je bil tudi zgled slovenskih strokovnjakov in njihove že preizkušene metode, ustvarila pa se je tudi sinergija med krajevnimi gradbinci in obrtniki, ki so sodelovali pri obnovi. Posrečena je bila tudi odločitev deželne vlade, ki jo je vodil Antonio Comelli, da dodeli avtonomijo posameznim občinam, kar je omogočilo sprejemanje ukrepov, ki so bili odgovor na realne potrebe ljudi. Na žalost pa v Terski dolini, razen nekaterih primerov umetnin, ni ostalo praktično nič od nekdanje krajevne arhitekture, je zaključila Elisabetta Del Medico in obžalovala, da skupaj z obnovo niso pomislili na načrt gospodarskega razvoja teh krajev oziroma da bi prispevali k temu, da bi se lahko tudi po potresu spet razširila kmetijstvo in živinoreja.

traduci con traduttore
http://novimatajur.it/attualita/terska-dolina-potres-in-solidarnost-nekoc-in-danes.html

1 commento:

  1. Terska dolina, potres in solidarnost nekoč in danes/Alta Val Torre ,terremoto e solidarietà ieri e oggi

    RispondiElimina


Il tuo commento è l'anima del blog,
Grazie della tua visita e torna ogni tanto da queste parti , un tuo saluto sarà sempre gradito. *Olgica *