7 mar 2017

La strada giusta per la collaborazione - Prava pot do sodelovanja

Bisogna dare nuova forza e continuità ai rapporti di collaborazione tra Slavia friulana e Valle dell’Isonzo. Questo è quanto è stato sottolineato da Zdravko Likar, ex prefetto di Tolmino, alla serata organizzata giovedì, 23 febbraio, al centro culturale sloveno di San Pietro al Natisone/Špietar nell’ambito dei Beneški kulturni dnevi, le Giornate della cultura della Slavia friulana. In tale sede Likar, che è anche presidente della Fundacija Poti miru v Posočju, è stato intervistato da Živa Gruden, vicepresidente dell’Istituto per la cultura slovena-Isk, con una serie di domande incentrate sul tema «Kjer je volja, tan je pot» («Dove c’è la volontà, lì c’è la strada»). In un clima informale, la comunità slovena delle Valli ha anche avuto modo di rendere omaggio all’ex prefetto di Tolmin per il lodevole impegno profuso negli anni nel promuovere i rapporti tra la Slavia friulana e la Valle dell’Isonzo.
Sodelovanje med Benečijo an Posočjam muore biti močnuo, zakì je življenskega pomiena. Potriebna je tardna volja, konkretno sodelovanje an pozitivno mišljenje, de bi odguorili parčakovanju an rešili probleme.
Znotra Beneških kulturnih dni, ki jih vsako lieto parpravljajo, de bi se Benečani in prebivalci Posočja srečali in spoznali, se je v četartak, 23. febrarja, v Slovenskim kulturnim domu v Špietru podpredsednica Inštituta za slovensko kulturo Živa Gruden pogovarjala s predsednikam Fundacije Poti miru v Posočju Zdravkom Likarjem na temo »Kjer je volja, tan je pot«. Vprašanja je parpravu predsednik ISK Giorgio Banchig, ki pa je biu odsoten zauoj osebnih razlogu.
Po Likarju je v kulturnim svietu sodelovanje med Benečijo an Posočjam kar dobro. Da bi šlo naprej tudi v turizmu an politiki pa »je predvsiem stvar kamunu na obieh straneh. Trieba je gledat čez. Iz telih stiku se lahko rodé dobri projekti an se lahko nucajo evropski programi. V turizmu moremo narditi vič reči an lahko damo adno roko.
SMO je že velika štopinja naprej. Kar se tiče ekonomije, so na žalost fabrike, ki so se rodile z miešanim kapitalom, zaprale. Idealno bi bluo, če bi šle naprej. Me zelo boli močan demografski padec v Benečiji, o kerem sem brau v zadnjin Domu. Muoj največji beneški parjateu msgr. Paskval Gujon je nimar pravu: “Muč’, če na bo te bielih, bo pa te čarnih an te armenih.« »Za medsebojno sodelovanje se muormo tudi mi buojš organizat an se potrudit,« je dodala Grudnova.Likar, ki je dičemberja lani šu na pension ku Tolminski prefekt, je začeu intenzivno dielati za sodelovanje z Benečani lieta 1983, kàr je biu izvoljen za predsednika občinske konference socialistične zveze v Tolminu. Začeu pa je že v Sedamdesetih lietah z novolietnimi srečanji, v katere je z lieti vključu ljubljanske oblasti, de bi viedele, de Slovenci živijo tudi v vidanski provinči an spoznali, katere so njih težave. »Na žalost pa še donas v Ljubljani puno ljudi na vie o Slovencih v Benečiji.«
Od Benečanu so Likarju useč odpartost, prijaznost, tardoživost. Med vičeran je guoriu tudi o suojih otroških lietah, kàr je šu z bičikleto v Čedad z mamo prodajat domače pardielke; o vaseh, ki jih je v mladih lietah obisku v Nediških dolinah; o študiju na univerzi v Ljubljani, kjer je z diplomsko nalogo o pravnem varstvu jezikovnih manjšin diplomiru na fakulteti za politične vede in novinarstvo; o potresu lieta 1976; o težkih dni vojne za neodvisnost Slovenije, kàr je komandiru bataljon an z diplomacijo an modrostjo riešu konfin na Robiču iz rok jugoslovanske armade.
Poviedu je sevieda, kakuo so s sodelavci v kratkem cajtu dali na noge Kobariški muzej z željo, de bi pokazal’ bogato posoško zgodovino.
Pred začetkom pogovora je Likarja pozdravu špietarski šindik Mariano Zufferli, ki je podčartu njega korektnost, občutljivost an pozitiunost an se je troštu, de bo z njim sodelovau še naprej. Parsotni so bli tudi šindiki Sauodnje Germano Cendou, Sriednjega Luca Postregna, Garmaka Eliana Fabello an Dreke Francesco Romanut.

Na začetku an med pogovoram je prijazno parskoču na oder zbor Fajnabanda an pod vodstvan Davida Clodiga zapieu tiste beneške piesmi, ki so Likarju buj par sarcu. Šenke so mu dali ISK, društvo Srebrna kaplja an Planinska družina. Kulturno društvo Rečan_Aldo Klodič pa nagrado Aldo Klodič.
Na začetku vičera je v Slovenskem multimedijkem oknu-SMO bla prireditev »Smo bili v vojni. Nove knjige, nove poti in nove sugestije o prvi svetovni vojni«. »Smo bili v vojni« je tudi dielo, ki ga parpravja SMO z besedilom Giorgia Banchigia in s slikami od Paola Comuzzija. Predstavli ga bojo v jeseni.
Donatella Ruttar je predstavila atlas »Vodnik po Soški fronti v Zgornjem Posočju«, ki so ga obogatili v sodelovanju s Fundacijo poti miru in Kobariškim muzejem. Znotra govoreče knjižnice so predstavli video knjige: Kobariški dnevnik Carla Emilia Gadde, ki je biu podporočnik (sottotenente) v parvi svetouni uiski, »Plavi križ« Vasje Klavore in poezije Giuseppeja Ungarettija.
Ob tem je Likar omenu varsto dogodku ob stuolietnici kobariškega poloma italijanske vojske. 9. luja bo na Kobariškem trgu koncert vojaških orkestru ob parsotnosti predsednikov treh daržav. 17. šetemberja bo na Kolovratu tristuo sudadu pokazalo, kakuo so se boril’. 21. otuberja bo cerimonija na kostnici an prireditev v kobariškem muzeju. V tem programu bojo tudi vkjučili Benečijo.
Znotra Beneških kulturnih dni so v petak, 24. febrarja, v Kulturnem domu v Kobaridu predstavli Trinkov koledar, Beneško gledališče je zaigralo pa komedijo »Kjuč, kjuč«.
Beneške kulturne dneve parpravjajo Inštut za slovensko kulturo iz Špie- tra, Občina Kobarid, Fundacija Poti miru v Posočju, JSKD OI Tolmin. (Larissa Borghese)

1 commento:


Il tuo commento è l'anima del blog,
Grazie della tua visita e torna ogni tanto da queste parti , un tuo saluto sarà sempre gradito. *Olgica *

ultimo post

auguri