“Smo bli otroc ist, Alvaro, Diego an druz, kar smo šele nosil mlet sierak du naš maln, dol blizu mlekarince an cierkve. Ja, potle je začela hodit koriera an v Čenouarh, takuo smo začel iti kupavat moko dol v dolino. Pruzapru vasnjani so pravli “Gremo du daželo”. Takuo je šlo, de na koncu 60. liet so zaparli tel naš maln…”. Takuo nam je poviedu Dante Cencig.
Lieta so šle napri, an če tisti malni, ki so jih imiel že priet blizu vasi, kjer so bli potoc, so se bli že malomanj podarli, začeu se je poderjat an tisti v vasi, ki je biu na letrik.
Nardil so ga bli lieta 1948, an par liet potle, ki so bli spejal letrik tudi v njih vas. Je biu pod faružam, a njega močan guč je motu gaspuoda nunca, takuo so zazidal druzega dol blizu mlekarince an cierkve. An dan je mimo tele vasi šu an malar, ki se je ponuju za narest malinge na stieno kake hiše. Naredu je dvie tudi dol v malne.
Potle, ku vse hiše kar so puno cajta zaparte, tudi čenouarski maln na letrik se je začeu poderjat. Vsiem se je huduo zdielo.
“Naš maln, ku puno drugih hramu, cierkva, koritu, kazonu… ki pričajo o naši zgodovini, so bogatija naše zemlje. Se tarkaj guori o turizmu, ki bi pomagu naši zemlji živiet, pa keremu turizmu pomagajo? Vičkrat smo vprašal no pomuoč za postrojit maln, vsi so obečal, de parskočejo na pomuoč, pa na koncu nič nie ratalo, lieta so šle napri an videt, de zgubjamo an naš maln, se mi je zaries huduo zdielo,” nam je še poviedu Dante. Ki an dan se je poguoriu s Planinsko družino Benečije, v kateri je puno Čenouaršanu an hitro so vsi sparjel njega željo: postrojit od telega malna manjku kar je narbuj potriebno.
Dante, Maurizio an Planinska so krili stroške, le člani Planinske pa so prostovoljno (volontariamente) nardil dielo: prerunal so strieho, lesen pod, ki je biu že gnjiu, okna an vrata jih je naredu Paolo Iussig, tudi on zastonj, okuole an okuole hrama so okliestli stare drievja, posiekli garbido, očedli stare kamane.
Na tuo so parskočil na pomuoč še Inštitut za slovensko kulturo iz Špietra an Društvo beneških likovnih umetnikov, ki so postrojil adno malingo.
An takuo, v nediejo na Burnjaku v Čenouarhu so mogli vsi videt postrojen maln na letrik. Tudi tuole je kar naša Benečija more ponudit ljudem, ki pridejo odkrivat našo zemljo an znajo cenit vse tuole.
Od vse tele pravce pa smo zastopil, de če čemo ohranit, kar so nam naši te stari pustil, se muormo mi, ki zaries ljubimo našo zemljo, zavihnit rokave an dielat.
http://novimatajur.it/cronaca/s-prostovoljnim-dielom-so-postrojil-maln-na-letrik.html
I volontari hanno ripristinato il mulino elettrico
RispondiElimina