2 apr 2018

V Subidu so pekli obance in pičace - Obance e pičace nella Pasqua di Subit

Zatuo ki je Velika nuoč te narbuj velik kristijanski guod, je z njio povezano puno starih navad. V Benečiji so se nekatere zgubile, druge so ostale do donašnjih dni. De bi zviedeli, kaj je bluo an kaj je še ostalo v Subidu, ki je slovenska vas v kamunu Ahten, smo se oglasili par Graziji Scubla, ki je doma v borku Kančilir.
Parva rieč, ki ji je paršla v glavo je tista lesena naprava za rapotanje, ki so jo nucali, de so nadomestil’ zvonove od Velikega četartka do Velike sabote.
V Nediških dolinah ji pravejo laskotac al’ tarkatauca…
»V Subidu jo kličemo tarkatauca. Imiel’ smo ‘no zlo, zlo veliko. Od desete zjutra Velikega četartka do Velike sabote je oznanjala pudan an vse ure, ki so jih ponavadi zvonil’ od turma.«
Ali so tiste dni ljudje dielal’ na puoju?
»Na Velik petak an Veliko saboto ludje niso dielal’ zemje, pa so šli tu host po rakle, za sadit fažou. Na Veliki tiedan se je muorlo lepuo očedit čendierje za uodo. So bli takuo čedni, de so bleščiel’ kuo zlatuo.«
Kere vierske navade so ble v vasi?
»Na Velik petak je bla precesija zvečer, kuo je bla kvaz tama. Judje so od cierkve hodil’ z lumini po Križuovi poti. So ble štier stacjoni. So piel’ an molil’ uoku an uoku uasi, an se uarnil’ nazaj do cierkve. Na Veliko saboto je biu žegan po vasi. Tu usako hišo je šu gaspuod an je benedu vse obance an pičace.«
Tele so ble domače velikonočne sladke jedila, ki so jih nesli žegnjavat. Kuo so jih napravli an kje so jih spekli?
»Obance (gubance) an pičace (galobice) je vsak napravi tu soji hiš’ an so jih nosli pekat tu foran, tok so pečal’ kruh. So jih vasnjani spekli vse ukop. Je biu ‘an sam velik foran za cielo uas.«
Kuo je bluo na Veliko nuoč an velikonočni pandiejak?
»Veliko nuoč je po maši usak praznovau v soji hiš’. Tu velikonočni pandiejak use te mlad so se zbral’ na odpartem par Muracah, tu ‘ni dolin’ zad za vasjo, so kuhal’ veliko frtajo an so jedli use ukup. Bluo je zlo veselo.«
Lieta 1976 je potres podaru puno hiš an zdrobiu tudi stare parjubjene tradicije. Kaj je še ostalo velikonočnih navad?
»Velikonočnih navad nie restalo nič. Judje so se zubil’ v Uidan an uoku po Furlaniji. Tu uasi je restalo le osandaset ljudi an jih je dost od zuna. Obance an pičace se donas pieče le tu kajšne hiše.«
Ali se v Subidu še guori slovenski domači izik?
»Malo vič se guori po slovensko. Tudi zaki so pari zmiešani. Subijka an Furlan, Subijan an Italijanka… Tudi muoj mož na zna sloviensko. Naš izik guorin kaj bot z mamo.«
A so kajšne slovenske molitve an piesmi tudi v cierkvi?
»Tu cierkvi se poje Lepa si roža Marija. Nie pa ubedne molitve. Gaspuod nie Slovenj an je use po italijansko. V uasi se pojejo pa druge beneške pesmi.« (Larissa Borghese)
3Grazia ScublaNella Slavia Veneta è presente un’infinità di usanze legata al periodo pasquale. Alcune sono andate perse nel corso del tempo, altre sono state mantenute fino al giorno d’oggi. In questa intervista Grazia Scubla, di borgo Cancellier/Kančilir, ci parla del periodo pasquale a Subit/Subid, una frazione montana del comune di Attimis/Ahten in cui si parla il dialetto sloveno. Dall’intervista emerge  quali erano le usanze che si svolgevano una volta e quali tra queste sono ancora vive. Dalle dieci del mattino del Giovedì Santo fino al Sabato Santo la «tarkatauca» (raganella)  annunciava il mezzogiorno e tutti gli orari di norma segnalati dal campanile del paese. Il Venerdì Santo e il Sabato Santo la gente non lavorava la terra, ma andava nei boschi in cerca di bastoni per i fagioli. Durante la Settimana Santa bisognava pulire per bene i secchi per l’acqua. La sera del Venerdì Santo si svolgeva una processione, che si fermava in quattro stazioni, per poi fare ritorno in chiesa. Il Sabato Santo il parroco si recava di casa in casa a benedire «obance» (gubane) e «pičace» (colombine), i dolci tipici del periodo pasquale. Ognuno li preparava in casa, per poi portarli a cuocere nell’unico forno del paese. La Pasqua veniva festeggiata in casa, mentre il Lunedì dell’Angelo i paesani si trovavano a Muraca, una località nei pressi del paese, per mangiare insieme una grande frittata.Oggi a Subit è rimasto poco di quanto descritto, perchè molti abitanti si sono, negli anni, trasferiti a Udine o in giro per il Friuli. Alcuni abitanti parlano ancora il locale dialetto sloveno; in chiesa, dove i riti si svolgono in italiano, è ancora intonato il canto sloveno «Lepa si roža Marija». In paese vengono, inoltre, cantate altre canzoni slovene tipiche della Slavia Veneta.
http://www.dom.it/v-subidu-so-pekli-obance-in-picace_obance-e-picace-nella-pasqua-di-subit/

1 commento:

  1. Cara Olga, Passata Pasqua e pure Pasqueta, eccomi che inizio a venirvi trovare per un saluto.
    Ciao e buona settimana con un forte abbraccio.
    Tomaso

    RispondiElimina


Il tuo commento è l'anima del blog,
Grazie della tua visita e torna ogni tanto da queste parti , un tuo saluto sarà sempre gradito. *Olgica *

ultimo post

auguri