VOTAMI

classifiche

avviso

Questo sito utilizza i cookie per migliorare servizi ed esperienza del lettore. Se decidi di continuare la navigazione consideriamo che accetti il loro uso . Per le informazioni sulla Privacy leggere la Google Policies Privacy

Se continui nella navigazione accetti il loro uso. OK | Per +INFO

22 apr 2017

Voglia d’identità per i nostri emigranti - Želja po identiteti naših emigrantov

L’8 e il 9 marzo si sono svolti a Buenos Aires (Argentina) gli Stati generali dei nostri corregionali in America Latina. L’incontro ha offerto l’occasione di parlare dei loro problemi, desideri e aspettative alla presenza della presidente della Regione Friuli-Venezia Giulia, Debora Serracchiani, e dell’assessore regionale alla Cultura, Gianni Torrenti.
»L’incontro nella capitale dell’Argentina si è svolto conseguentemente agli Stati generali dei rappresentanti degli emigranti del Friuli-Venezia Giulia nel mondo di un paio d’anni fa a Trieste/Trst. Allora era emerso come le problematiche della nostra gente nell’America meridionale fossero davvero particolari in confronto a quelle nell’America settentrionale, in Australia o in Europa,« ci ha spiegato il direttore dell’Unione emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia-Zveza Slovenci po svetu, Renzo Mattelig, per l’occasione presente a Buenos Aires. Secondo Mattelig sarebbe necessario soprattutto investire fondi per offrire agli emigranti la possibilità di intrattenere più frequenti contatti con la nostra regione e di ravvivare il proprio legame identitario con essa.

V Buenos Airesu so se zbrali predstavniki emigrantu Furlanije Julijske krajine v Južnji Ameriki, de bi se poguorili o svojih problemah, željah in parčakovanjah pred predsednico dežele Deboro Serracchiani in ašešorjem Giannijem Torrentijem.
»Srečanje v glavnem mestu Argentine je bluo posledica zborovanja predstavniku emigrantu iz Furlanije Julijske kranije po cielim svietu, ki je bluo par liet odtuod v Tarstu. Tekrat je paršlo na dan, de so problematike naših ljudi v Južnji Ameriki zaries posebne v parmerjavi s tistimi v Severni Ameriki, v Avstraliji al’ v Evropi,« poudarja direktor Zveze Slovenci po svetu Renzo Mattelig, ki je biu ob teli parložnosti v Buenos Airesu.
Gospuod Mattelig, kaj je paršlo von iz tistega srečanja?
»Zbrali so se in cieu dan poguarali Furlani, Julijani in Slovenci. Vsaka skupina je poviedala, kaj ima buj par sarcu an kaj se parčakuje od Furlanije Julijske krajine. Gre sevieda za drugo, trečjo in že četarto generacijo emigrantu. In puno reči, ki so jih vprašali – italijansko daržavljanstvo, potne liste, priznanje univerzitetnih diplom in podobno – nieso v pristojnosti dežele, ampa italijanske daržave«.
Kaj pa sinuovi in navuodi beneških emigrantu?
»Na srečanju je bla desetina predstavniku naših društeu iz Buenos Airesa, Marcosa Paza, Rosaria in Mendoze. Naša je bla narbuj mlada delegacija, kar je sad dugolietnega diela, de bi parbližali te mlade. Predsedniki društeu južnoameriške federacije so sada tisti ljudje, ki so bli par nas na seminarijah, ki smo jih napravli v lietah. V razpravi so nastopili aktivno in moderno. Niemajo vič strahu se pokazati za Slovence, ki so ga imieli njih nonolni, in daržé dobre odnose s organizacijami emigrantu iz Slovenije, ki jih je v Argentini zaries puno, in vičkrat se na marajo med sabo.«
Zaki se tuole gaja?
»Kier so tisti, ki so posebno iz Primorske utekli pred fašizman po parvi svetovni vojski, in tisti, ki so utekli pred komunizmam po drugi sbetovni vojni. Zatuo ki v naši zvezi politične arzpartije niemajo prestora, naši guoré z vsiemi in so vičkrat povezovalni element.«
Katero je stanje Zveze Slovenci po svetu v Argentini?
»Naše skupine so dost buj majhane od furlanskih, pa so zlò aktivne in dobro vključene v ambient, v katerim živijo. Vsi jim priznavajo, de so te narbuj inovativne.«
Kaj se čakajo potomci naših emigrantu?
»Oni nieso vprašal’, kar so te drugi. Oni se narbuj želé imieti parložnosti in sredstva, de bi obvarvali svojo identiteto. Kakuo? Z odnosi in s spoznanjam kraju, od katerih so paršli njih starši al’ nonolni. Liepa rieč je, de v Rosariu so par liet odtuod posneli ‘an video, v katerim so nonolni pravli svoje izkušnje (ešperjence), takuo so rešil’ spomin na kraje, kulturo in jezik, odkodar parhajajo. Podobno rieč so v bukvah zbral’ tudi v miestacu Marcos Paz, kjer so skor vsi iz Terske doline.«
Al’ se jim more parpomati v teli dobri želji?
»De bi jim parpomali, je trieba imiet finančna sredstava, imiet sude. Naši člani v Argentini so utrdil’ svojo identiteto, kàr so bli par nas v Benečiji. Parpravljali smo vsake dvie lieta za nje seminarije. Včasih je bluo na njih tridestet mladih, zadnje lieta smo imieli sude samuo za štier. Samuo Furlanija Julijska krajina in Tridentinska provinca šele dajejo financiamente za emigrante po svietu, četudi premalo. Tudi slovenska manjšina v Italiji niema par sarcu svojih emigrantu. Zanimanje je zlo malo tudi s strani Slovenije. Pa naši ljudje po svietu so premoženje, ki ga muoramo lepuo varvat. V tuole premoženje je trieba investirati materialno in moralno. Na koncu sigurno pride, kaj dobrega tudi za rojstne kraje.« (E. G.)

http://www.dom.it/zelja-po-identiteti-nasih-emigrantov_voglia-didentita-per-i-nostri-emigranti/

1 commento:


Il tuo commento è l'anima del blog,
Grazie della tua visita e torna ogni tanto da queste parti , un tuo saluto sarà sempre gradito. *Olgica *