bardo-lusevera-news e dintorni

Foto di Eugenio Spagnol Un’istantanea del presente, in bilico fra l’eredità, genetica e culturale, degli antenati e la discontinuità che produce incertezza e preoccupazione delle post-moderne (bio)tecnologie. Con lo spettacolo di Marco Paolini, Filo filò, si è aperta, ieri 17 luglio, nella piazzetta del paese di Cicigolis (Pulfero), la 25esima edizione del Festival delle Valli del Natisone.
La rassegna, che proseguirà fino al 27 del mese, propone oltre 20 spettacoli che si terranno, come da tradizione per la manifestazione organizzata dal CTA di Gorizia, in suggestivi spazi dislocati in tutti i comuni delle valli del Natisone ed in quello sloveno di Caporetto. Il programma completo della rassegna è disponibile su https://www.festivaldellevallidelnatisone.net/

http://novimatajur.it/cultura/genetica-del-passato-e-teconologia-del-futuro-cosi-paolini-ha-dato-il-via-al-festival-delle-valli-del-natisone-2019.html

Razstava o inženirju Maksu Klodiču (1875-1953), ustvarjalcu novih poti, se seli v muzej SMO v Špetru, kjer bo na ogled od jutri, 20. julija, do 28. septembra. Maks Klodič, iz družine Te dolenjih, je znan predvsem po tem, da je na začetku 20. stoletja zgradil karavanško bohinjsko železniško progo in bohinjski predor. Širšo razstavo, posvečeno slovenskemu inženirju, je v vagonu vlaka pripravil Gorenjski muzej, del postavitve, ki s pomočjo dvojezičnih panojev predstavlja tudi nekatere ostale člane ugledne rodbine Klodič, pa je bil na ogled v Hlodiču in bo zdaj še v Špetru na pobudo KD Rečan_Aldo Klodič in pod pokroviteljstvom Občine Grmek. Gostovanje razstave v Benečiji je podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Občina Grmek pa je
TUKAJ si lahko ogledate našo fotogalerijo z odprtja razstave v Plavi dvorani v Hlodiču 22. junija.

http://novimatajur.it/cultura/v-muzeju-smo-do-28-septembra-na-ogled-razstava-o-inzenirju-maksu-klodicu.html

“Absens heres non erit” (Odsotni nimajo nikoli prav). Latinski pregovor je primerna ocena ob nekaterih dogodkih, ki so v zadnjem času zaznamovali naš prostor in našo narodno skupnost. Na sobotno spominsko slovesnost, ki se je odvijala v tržaškem Narodnem domu ob 99-letnici njegovega požiga, je prišel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Odsoten pa je bil predsednik deželne vlade Massimiliano Fedriga, ki torej ni prišel pozdravit najvišjega predstavnika sosednje in prijateljske države (z njim se je sicer na kratko sestal na deželnem sedežu) in obenem počastit našo narodno skupnost in njeno trpko preteklost. Želim verjeti, da Fedrigova odločitev ni bila odvisna od tržaških desničarjev, ki so dan pred dogodkom organizirali javno srečanje, da bi takratne dogodke postavili na glavo. Le-ti pa imajo še vedno svojo težo v mestu, tudi volilno. Na srečo pa je vse postavil v red osrednji govornik na sobotni slovesnosti, zgodovinar Raoul Pupo, ki je poudaril, da so v Narodni dom prišli vs…

Iz leta v leto, iz dneva v dan, raste število romarjev na Nebeški poti. Porast turistov zabeležijo tako osebe, ki v raznih etapah sprejemajo romarje, kot tudi ostali domačini, ki skoraj vsak dan opazijo mimoidoče pohodnike. Nebeška pot, ki jo imenujejo tudi Iter Aquileiense, je dejansko mednarodna romarska pot, saj je leta 2006 nastala na pobudo raznih romarjev iz Furlanije Julijske krajine, Slovenije in Koroške. V veri združuje romarje različnih narodnosti prav na Svetih Višarjah nad Žabnicami, kjer Mater Božjo z detetom že stoletja častijo Slovenci, Nemci, Furlani in Italijani. Nebeška pot je mednarodna tudi po sestavi, saj jo sestavijo italijanska, slovenska in avstrijska pot. Italijanska romarska pot izvira iz Ogleja v Italiji (mesto, kjer so prvič oznanili evangelij in od katerega so v osrčje Evrope odšli oznanjat krščansko sporočilo); slovenska z Brezij v Sloveniji (v tej vasi se nahaja najpomembnejše slovensko Marijino svetišče); avstrijska pa od Gospe Svete na avstrijskem Korošk…

Millenni di storia nascondono i poderosi manufatti che piccole o grandi società umane hanno costruito per difendere, circoscrivere, salvaguardare il possesso di porzioni di territorio su cui vivere e dalla quale trarre il necessario per la propria sopravvivenza. La pacifica convivenza, tuttavia, durava fino a che, per ragioni di conquista, non si veniva in conflitto con un vicino. Tutta la storia che conosciamo e che tramandiamo di generazione in generazione segna le sue tappe elencando lotte, guerre, sconfitte e vittorie, dai tempi della clava di Neanderthal fino al recente olocausto o alle atomiche dall’immane potere distruttivo. A guardarla da questo punto di vista pare che l’umanità ben poco abbia imparato dalla sua propria esperienza. Da millenni si segnano confini, si tracciano barriere di divisione, si costruiscono muri e fossati di difesa. Chi non conosce la Grande muraglia cinese che iniziò a prendere forma a difesa dalle popolazioni mongole già otto secoli prima di Cristo? N…

Že oktobra 2017 je Združenje Don Mario Cernet iz Kanalske doline vložilo na deželo Furlanijo Julijsko krajino prošnjo za dodelitev finančnega prispevka za pobudo za vrednotenje slovenskih jezikovnih različic v Nediških in Terskih dolinah ter Kanalski dolini. Predlog je Dežela sprejela in mu dodelila najvišji možni prispevek, v višini 10.000 evrov. Tako bo z novim projektom lahko nadgradilo projektJezik – korenina naše kulture, ki ga je svojčas Dežela ravno tako financirala z 10.000 evrov in ki ga je Združenje Cernet zaključilo junija lanskega leta. Odločili so se za tesno povezavo med projektoma, da bi na ta način dosegli maksimalni učinek vrednotenja slovenskega ziljskega narečja iz Kanalske doline. Izhodišče je bilo ilustrirana zbirkaJezik – korenina naše kulture, v katerem je Združenje Cernet prikazalo vrsto navad, pravljic, legend in pesmi. Zbirko so sestavili v jeziku, ki naj bi bil primeren za osnovnošolce in srednješolce Kanalske doline. Vsi opisi so v ziljskem slovenskem narečju;…