Josip Stritar

 Lev in lisica. (Il leone e la volpe)

Lev, star in slab, ne najde več si hrane,
V brlog se vleže, v postelji ostane
Bolan! — Zverina, majhna in velika,
Spodobno hodi obiskat bolnika;
Kar pride, neusmiljeno podavi. —
Lisica se priplazi, a pozdravi
Od zunaj ga: Kakó je, kralj? — Slabó!
Zakaj pa noter ne ? — Zakaj? zató:
V brlog obrnjen sled je marsikoga,
Nobenega ne vidim iz brloga.

 Pri peči.(Vicino alla stufa)

Pri gorki peči tu sedimo
Otroci vsi lepo domá;
Pa gledamo skoz okno zimo,
Kako razgraja in divja.

Debelo mete, sever brije
In tuli, dih njegov je mraz;
Srdito veje drevju vije,
Mikastil rad bi tudi nas.

Mi pa na gorkem tu sedimo,
Naj tuli sever, sneg naj gre;
Saj vemo, da za hudo zimo
Pomlad vesela čaka že.

Da nam pa čas prijetno mine,
Pravljice zdaj si pravimo:
»En oče je imel tri sine« —
Zdaj si uganke stavimo.

Josip Stritar,poeta sloveno,scrittore,drammaturgo,critico e traduttore (1836-1923) 

https://sl.wikisource.org/wiki/Zimski_ve%C4%8Deri#9._O.C4.8De_in_h.C4.8Deri.