Če je naša Dežela premalo pozorna do Slovenije…

Predsednik Dežele FJK Massimiliano Fedriga je v zadnjih dneh spregovoril o mednarodni vlogi naše dežele. Naglasil je potrebo, da bi FJK postala središče diplomatskih in gospodarskih povezav z deželami Srednjevzhodne Evrope. Nekakšen ‘mali Cernobbio’ (v Villi d’Este se letno srečuje
svetovna politična in gospodarska elita), je dodal, in ugotovil, da je Dežela naravni povezovalni dejavnik širšega obmejnega območja, ne samo iz zgodovinskih razlogov, marveč zaradi njenega geopolitičnega položaja. V tem procesu je še kako pomembno sodelovanje med FJK in njenim naravnim zaledjem, ki sega čez mejo v Slovenijo.

Predsednikove besede prepričano podpiramo, saj predstavlja ta vizija edino perspektivo za območje Alpe-Jadran. Njegove besede pa jemljemo z določeno zadržanostjo, saj je tako ambiciozen projekt težko doseči brez prijateljskega sodelovanja s sosednjimi regijami in državami, v prvi vrsti s Slovenijo. In prav tu se kažejo težave. Predsednik je v zadnjem trenutku odpovedal prisotnost na srečanju s slovenskim zunanjim ministrom Cerarjem v Kopru, češ da je isti dan sklical sejo deželne vlade. Verjamemo, da v Ljubljani te odločitve niso sprejeli z velikim navdušenjem.

Ravno tako ni bilo na mestu, da deželnega predsednika ni bilo v Narodnem domu, ko je tja prišel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Ob takih vljudnostno-institucionalnih zdrsih se odnosi, hočeš-nočeš, šibijo. Tudi Slovenci v Italiji smo si nadejali, da bo deželni predsednik naredil nekaj konkretnih korakov v smer zajmčene slovenske prisotnosti v rimskem parlamentu, kot je svečano obljubil na uradnih srečanjih v Ljubljani. Skrb za manjšine nedvomno sodi med prizadevanja za dobrososedske odnose. V nekaterih deželnih gospodarskih krogih vlada določena nejevolja, ker so se odnosi med Deželo FJK in bližnjo sosedo nekoliko umirili in to ravno v času, ko se je gospodarska izmenjava med Italijo in Slovenijo izboljšala, na deželni ravni pa zmanjšala. Predsednik Dežele je v zadnjem času imel več stikov v smeri Azije in Afrike. Marsikdo se sprašauje, zakaj je zanemaril tiste z najbližjimi sosedi.

Če želi Dežela odigrati vlogo, ki jo je njen predsednik izpostavil na posvetu o Srednji Evropi v Vidnu in z vodjo Srednjeevropske pobude (INCE) v Trstu, mora pospešiti korak v smer dobrososedske dejavnosti in odpraviti diplomatske zdrse. Popravni izpit se ponuja že jutri, četrtek, 24. oktobra, ko v Rižarno pride predsednik slovenske vlade Marjan Šarec. (R. Pavšič)