 |
| Salonit-Anhovo |
Več podatkov, več meritev, preverjanje slovenske in evropske zakonodaje ter končno ukrepanje niso nepričakovani sklepi po izredni seji občine Kanal ob Soči, kjer so pretekli teden obravnavali žgočo problematiko posledic sežiganja odpadkov v Salonitu Anhovo. Dodatna zahteva o reviziji vseh okoljevarstvenih dovoljenj, ki jih ima podjetje, je najmanj, kar lahko zahteva občinski svet. A obenem tudi največ.
Izredna seja je bila izsiljena zaradi razburjene javnosti, ki se (končno?) mobilizira množičneje, glasneje in aktivneje. Bržkone pa še vedno pretiho in prepočasi, četudi je mirni protest z zahtevami stotnij razočaranih prebivalcev pred občinsko stavbo še najbolj legitimen poziv oblastem, naj se tokrat vendarle odzovejo brez dolgotrajnega statističnega igranja med dvema ognjema.
Zato je v tem trenutku ključno vprašanje šele, ali se lahko zdaj sploh kaj spremeni. Trenutek se vendarle zdi pravšnji, potem ko se je več kot 700 zdravnikov in zobozdravnikov izpostavilo s podpisi s pozivom proti dodatnemu onesnaževanju v kanalski občini. Ne glede na odmev, ki so ga povzročili, pa bi morala prav ta razburjena javnost tudi zdravnike vprašati, zakaj so na alarm pritisnili šele zdaj. Še posebej, ker zanje ni važna statistika deleža prašnih delcev, temveč število obolelih in umrlih. Ta statistika pa je v dolini po njihovih navedbah najmanj tragična. Zakaj torej opozarjati “zgolj” na dodatno onesnaževanje, ki ga še ni, če je očitno obstoječe (domnevno) onesnaževanje zadosti smrtonosno?
Šele nato se lahko lotimo vprašanja neposredne povezave med onesnaženjem in izpusti iz cementarne. V Salonitu namreč na podlagi meritev eminentnih inštitucij tolmačijo, da tamkajšnji domačini dihajo čistejši zrak kot v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novi Gorici …
ČISTI ZRAK ALI ČISTI RAK?
RispondiElimina