Milko Matičetov in njegove Zverinice iz Rezije
Zbirka pravljic o zverinicah iz Rezije, preko katere so Slovenci pravzaprav spoznali dolino pod Kaninom, je prvič izšla leta 1973. Devet pravljic je napisanih v rezijanščini, enainpetdeset pa v knjižnem jeziku. Ob izdaji so zbirko rezijanski publiki predstavili preko župnijskega biltena. Nekatere pripovedi iz knjige so kasneje svoje življenje zaživele na lutkovnih odrih, televiziji, radiu, v slikanicah, revijah. Že leta 1976 so posneli tudi nekaj kratkih animiranih filmov, katerih protagonistke so bile prav živali iz Rezije. Zvita lisica, vedno lačni volk, naivni zajček ali neotesana grdinica tako že več kot trideset let navdušujejo otroke in njihove starše. Dolgo pričakovani ponatis Zverinic iz Rezije pa je končno izšel letos poleti in je pospremljen z zgoščenko rezijanskih pravljic.
Etnolog dr. Milko Matičetov je zgodbe zbral (ali ujel, kot pravi sam) med svojimi obiski Rezije. Ko je enkrat odkril bogastvo rezijanskega ustnega izročila, se je v tiste kraje vračal znova in znova. Tja se je prvič odpravil leta 1962. Zgodbe, ki jih lahko beremo v tej knjigi, je na magnetofonski trak zbral med leti 1962 in 1973.
Milko Matičetov, ki je zdaj star že 91 let, je po rodu Primorec, saj se je rodil v Koprivi na Krasu. Matičetova mladostna zgodba se je odvijala tako v Italiji kot v Sloveniji. Leta 1929 je bil vpisan na gimnazijo v Koper in leta 1930 prepisan v Gorico. V letih 1938-43 je dokončal univerzo v Padovi (lettere), nostrificiral pa je v Ljubljani, kjer se je priglasil za doktorat pri SAZU. Opravil ga je pod mentorstvom slovitega literarnega zgodovinarja Ivana Grafenauerja s folklorno študijo Sežgani in prerojeni človek.
Folklorno gradivo je Matičetova pričelo zanimati že v gimnaziji, svoje pravo raziskovalno delo pa je pričel po osvoboditvi. Zanj pa je bilo prelomno leto 1962, ko je z rimskima kolegoma D. Carpitello in G. Natalettijem spoznal Rezijo. Postala je slovenski narodopisni eldorado. Matičetov je priznal, da je več kot polovico svojega dela posvetil ljudskemu izročilu in ustnemu slovstvenemu gradivu iz Rezije. Matičetov je vztrajno iskal, zapisoval in gradivo objavljal v slovenskih in mednarodnih strokovnih revijah. Zbral je preko tristo doslej povsem neznanih enot. Našel pa je in posnel na trak varianti Kralja Matjaža in Lepe Vide ter nekatere umetniško predelane pravljice, ki so živele v ustnem izročilu samo še v Reziji. Tudi to gradivo je pomembno, saj kaže davno povezanost Rezije s širšim slovenskim prostorom.
Leto pred izdajo knjige Zverinice iz Rezije je Matičetov objavil tudi antologijo pesmic Rožice iz Rezije. Izdal je tudi rezijansko bibliografijo: Resia. Bibliografia ragionata 1927-1979, (Videm 1981). Nekaj pravljic iz Matičetovih zapisov je izšlo v tujih prevodi (italijanskem, nemškem,francoskem, hrvaškem, srbskem, slovaškem in lužiškem).
Etnolog dr. Milko Matičetov je zgodbe zbral (ali ujel, kot pravi sam) med svojimi obiski Rezije. Ko je enkrat odkril bogastvo rezijanskega ustnega izročila, se je v tiste kraje vračal znova in znova. Tja se je prvič odpravil leta 1962. Zgodbe, ki jih lahko beremo v tej knjigi, je na magnetofonski trak zbral med leti 1962 in 1973.
Milko Matičetov, ki je zdaj star že 91 let, je po rodu Primorec, saj se je rodil v Koprivi na Krasu. Matičetova mladostna zgodba se je odvijala tako v Italiji kot v Sloveniji. Leta 1929 je bil vpisan na gimnazijo v Koper in leta 1930 prepisan v Gorico. V letih 1938-43 je dokončal univerzo v Padovi (lettere), nostrificiral pa je v Ljubljani, kjer se je priglasil za doktorat pri SAZU. Opravil ga je pod mentorstvom slovitega literarnega zgodovinarja Ivana Grafenauerja s folklorno študijo Sežgani in prerojeni človek.
Folklorno gradivo je Matičetova pričelo zanimati že v gimnaziji, svoje pravo raziskovalno delo pa je pričel po osvoboditvi. Zanj pa je bilo prelomno leto 1962, ko je z rimskima kolegoma D. Carpitello in G. Natalettijem spoznal Rezijo. Postala je slovenski narodopisni eldorado. Matičetov je priznal, da je več kot polovico svojega dela posvetil ljudskemu izročilu in ustnemu slovstvenemu gradivu iz Rezije. Matičetov je vztrajno iskal, zapisoval in gradivo objavljal v slovenskih in mednarodnih strokovnih revijah. Zbral je preko tristo doslej povsem neznanih enot. Našel pa je in posnel na trak varianti Kralja Matjaža in Lepe Vide ter nekatere umetniško predelane pravljice, ki so živele v ustnem izročilu samo še v Reziji. Tudi to gradivo je pomembno, saj kaže davno povezanost Rezije s širšim slovenskim prostorom.
Leto pred izdajo knjige Zverinice iz Rezije je Matičetov objavil tudi antologijo pesmic Rožice iz Rezije. Izdal je tudi rezijansko bibliografijo: Resia. Bibliografia ragionata 1927-1979, (Videm 1981). Nekaj pravljic iz Matičetovih zapisov je izšlo v tujih prevodi (italijanskem, nemškem,francoskem, hrvaškem, srbskem, slovaškem in lužiškem).
Zverinice iz Rezije
RispondiElimina