Pravica do poznanja naše zgodovine/Il diritto di conoscere la nostra storia

Il libro della storia della Slavia friulana, scritto da Giorgio Banchig, illustrato da Moreno Tomasetig ed edito dalla cooperativa Most tratta della storia degli sloveni della provincia di Udine dagli albori ai giorni nostri. La pubblicazione, che è sia in italiano sia in sloveno, verrà presentata insieme ai diari della seconda guerra mondiale di Antonio Cuffolo giovedì 20 novembre alla libreria “Odos” di Udine. Oltre all’autore e all’illustratore, interverranno Roberto Dapit, professore di sloveno all’università degli studi di Udine e il teologo e direttore responsabile del Dom mons. Qualizza. Il volume verrà presentato anche mercoledì 26 novembre alla fiera del libro di Lubiana e poi nelle valli del Natisone venerdì 5 dicembre alle 18 a Merso di Sopra. In quest’occasione interverranno Silvester Gabršček del Ministero alla cultura sloveno, Roberto Dapit e Sandro Piussi, professore di storia della chiesa.

Zgodovina je »zgodovina naše duše; zgodovina duše pa je zgodovina sveta.« Giorgio Banchig si je vzeu na posodo besiede poznanega italijanskega zgodovinarja Benedetta Croce v predgovoru svojih bukvi »Benečija. Ko se mala in velika zgodovina srečata«, ki jih je ilustriru Moreno Tomasetig in so izšle par zadrugi Most v sodelovanju z združenjam Blankin in s Svetom slovenskih organizacij. Gre za dvoje bukva, po slovensko in po italijansko. Nastale so na podlagi 103. nadaljevanjih, ki so izšla v Domu od lieta 2006 do lieta 2010.

Bukva o zgodovini Benečije bojo predstavili v četartak, 20. novemberja, ob 18. uri v knjigarni (libreriji) Odos v Vidnu (vicolo della Banca, 6) kupe z drugo pregledano in dopunjeno izdajo Mojega dnevnika g. Antona Cuffola o drugi svetovni vojski, ki jo je urediu le Giorgio Banchig in izdala zadruga Most v sodelovanju z združenjam Blankin in s Svetom slovenskih organizacij.
Guorila bota teolog in direktor našega petnajstdnevnika Dom msgr. Marino Qualizza in profesor slovenskega jezika na videnski univerzi Roberto Dapit. Parsotna bota avtor in ilustrator. Vičer parpravlja Skupina Sv. Hieronima-Slovenci v Vidnu par združenju Blankin.
Obuoje bukva bojo natuo predstavili v Ljubljani v sriedo 26. novemberja ob 11. uri v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu. Tuole bo na konferenci za časnikarje, ki jo bojo imele slovenske založniške hiše v Italiji na začetku knjižnega sejma, ki puojde naprej do 30. novemberja.
Hmal’ potle bojo bukva o zgodovini predstavili v sami Benečiji. Zgodilo se bo v petak 5. dičemberja ob 18. uri v Gorenji Miersi, v dvorani konseja podutanskega kamuna, ki je dau pokroviteljstvo (patrocinio). Guorili bojo profesor cerkvene zgodovine msgr. Sandro Piussi, sekretar na Ministerstvu za kulturo Republike Slovenije Silvester Gaberšček in profesor slovenskega jezika na videnski univerzi Roberto Dapit. Parsotna bota seviede avtor in ilustrator.
»Mislim, de tele bukva zapunjujejo praznino v poznavanju lokalne zgodovine, saj je od nje do sada pisalo puno avtorju pa le od kajšnega parta, al pa na generično in povaršno vižo, če ne z ideološkimi očmi,« piše Banchig v predgovoru.
In zaries njega dielo, je velika pardobiteu in kulturna bogatija za Benečijo, ki sada ima lepuo zbrano svojo zgodovino od začetka do donašnjih dni.
Avtor upa, de bo njega pisanje »zbudilo v mladih ljudeh vojo, de bi še naprej pregledovali zgodovino, dalo nam Benečanam parložnost, de na novo odkrijemo, kako je bogata naša skupnost, našim sosedam pa dala možnost, de spoznajo nieko posebno stvarnost, ki je objeta v zgodovini dežel med Alpami in Jadranskim muorjam.«
S svojimi bukvami Banchig brani pravico Slovencu videnske province do poznavanja svoje zgodovine. Pravica, »ki je fondamentalna in jim je na smie nobedan vzeti in je glih taka ku pravica do življenja na svoji zemlji, do svojega jezika, do uživanja daržavljanskih pravic, do dostopa k šuolanju in elementarnim uslugam organizirane družbe.« In naša zgodovina »nam odkriva, de je v dugih stuolietjah slovenska skupnost iz Nediških dolin zgradila svojo podobo, ki ima fondo na slovenskem jeziku, na avtonomni administraciji in sodstvu, do katerih je imiela pravico do začetka 19. stuolietja.

dal dom