18 nov 2016

Barbara Korun, pesnica - Barbara Korun, poeta

Barbara Korun, pesnica

Kent je človek z rumenimi lasmi in brado,
oblečen v črno srajco in rjave hlače.
Predstavljala sem si ga drugače.
Kaj je s pesnikovo odgovornostjo, sem ga vprašala.

To je čudovito vprašanje, je rekel Kent in potem
ga je zvilo. Nisem zadovoljen s tem, kar je povedal
gospod Kent, je dejal zaripli Poljak Kislinsky,
pesnik ima odgovornost do jezika in do naroda!

Nima je, nima, odgovarjam, a vendar nosiš posledice
vsega, kar si napisal(a), posledice, ki so nedoumljive
in nedoločljive kot poezija sama.
Hotela sem reči, da poezija odgovarja vsemu svetu
in da je pesnik odgovoren samemu sebi.

Kaj je s politično pesmijo Ane Ahmatove danes,
se je spraševal Grk Haris in povedal,
da priznava Makedonijo.
Ne morem prevzeti odgovornosti za ves narod,
je rekel.

Taguči piše fantazijske pesmi,
Kent piše o vojni v Iraku, in oba sta
angažirana, oba sta politična,
mogoče Taguči še bolj.
»Naloga umetnosti je, da širi prostor zavesti,«
je rekel Taguči, »čez meje predstavljivega.«
Kent ga je vprašal, ali se mu zdi fantazijsko
poigravanje v jeziku luksuz.
»Ne,« je rekel Taguči,
»nekateri pišejo realistično in angažirano,
jaz sem zavestno in podzavedno, telesno,
izbral fantazijsko pot, ki je prav tako
angažirana in etična.«

Barbara Korun, poeta
Kent è un uomo dalla barba e dai capelli gialli,/ indossa una camicia nera e pantaloni marrone/  Me lo immaginavo diverso. Che ne pensa/ della responsabilità dei poeti, gli chiesi.// È una stupenda domanda, disse Kent e dopo si/ confuse. Non mi soddisfa ciò che ha detto il signor/ Kent, replicò il polacco Kislinsky, acceso in volto,/ il poeta è responsabile di fronte alla lingua e al popolo!// No, non lo è, rispondo io, comunque porti le conseguenze/ di tutto quello che hai scritto, conseguenze che sono/ incomprensibili e indefinibili come lo è la poesia stessa./ Volevo dire che la poesia risponde al mondo intero/ e che il poeta è responsabile solo verso se stesso.// Che ne è oggi della poesia politica di Anna Achmatova,/ si stava chiedendo il greco Haris aggiungendo/ di riconoscere la Macedonia./ Non posso assumere la responsabilità per tutto il popolo,/ disse.// Taguchi scrive poesie fantasiose,/ Kent scrive sulla guerra in Iraq e tutti e due sono/ impegnati, tutti e due politici,/ Taguchi forse ancora di più./ «Il compito dell’arte è di allargare lo spazio della coscienza,»/ disse Taguchi, «oltre i limiti dell’immaginabile.»/ Kent gli domandò se gli sembrano i giochetti fantasiosi/ nella lingua un lusso./ «No,» disse Taguchi,/ «taluni scrivono realisticamente e fanno letteratura/ impegnata, io ho scelto fisicamente, coscientemente/ e subcoscientemente il cammino del fantastico che/ è altrettanto impegnato ed etico.»
*DSP (Društvo slovenskih pisateljev) = Associazione degli scrittori sloveni

1 commento:


Il tuo commento è l'anima del blog,
Grazie della tua visita e torna ogni tanto da queste parti , un tuo saluto sarà sempre gradito. *Olgica *

ultimo post

auguri