Na dvesto straneh nam Trinkov koledar za leto 2017 prinaša tudi tokrat vrsto zanimivih prispevkov o naši deželici, o zgodovini Slovencev v videnski pokrajini, o delovanju slovenskih kulturnih društev na vsem teritoriju.
Izredno bogato je letos narečno poglavje, saj ob pesmih domačih ustvarjalcev (letos Riccardo Ruttar in Gabriella Tomasetig), objavlja eno rezijansko pravljico in dve novi pesmi, ki sta se v domačem dialektu rodili v Terski dolini. Več prispevkov je na temo Čedad in Slovenci, ki je bila ena od glavnih tem in je tudi vsebina projekta, ki ga je na razpis Dežele FJK prijavila Občina Čedad oz. njen urad za slovenski jezik. Pri projektu sodeluje tudi kulturno društvo Ivan Trinko.
Poglavje posvečeno “slovenskemu” Čedadu, ki je bil v zgodovini trg za Slovence iz Nadiških in Terskih dolin ter iz Posočja, odpira prispevek Boža Zuanelle o slovenski toponomastiki Čedada. Iz njega med drugim izvemo, kaj so naši kmetje prodajali na posameznih trgih in kaj kupovali. Nato podajajo svoje spomine Bruna Dorbolò, Eva Antih Sok, Jožica Strgar, Bruna Balloch, Jur Zad tih, Dora Tarbjanova in Ernesta Juožolnova. Tematsko je s to temo povezan tudi članek Baretanje Luciana Chiabudinija-Ponediščaka.
V prvem delu zbornika je seveda koledar, sledijo napovedi vremena za leto 2017, ki jih je prispevala Lucija Trusgnach, nato urednica Iole Namor vabi vse bralce, naj kurijo Kries in naj se zbirajo okrog njega. Kries je portal, za katerega skrbi kulturno društvo Ivan Trinko, na katerem se vsako na svoji strani predstavljajo slovenska društva videnske pokrajine. Vsebuje veliko audio-vizuelnega tudi zelo svežega gradiva, kar daje portalu še posebno vrednost, v razdelku knjižnjica omogoča pa hiter dostop do vsebin vseh Trinkovih koledarjev ter Matajurja in Novega Matajurja.
Trinkov koledar beleži pomembni obletnici: 50 let izhajanja časopisa Dom (Marino Qualizza) in 40 let glasbenega šolstva v videnski pokrajini (David Klodič). Ob stoletnici prve svetovne vojne Zdravko Likar razmišlja o grozotah vojne, medtem ko Vojko Hobič v daljšem prispevku predstavlja železnico Čedad – Kobarid, Bruna Balloch je pa v subiškem narečju zbrala spomine domačinov predvsem na zlom pri Kobaridu. Sledi oris pomembnih osebnostih: Antona Cuffola (Giorgio Banchig), Izidorja Predana (Iole Namor), Riharda Orla (Jože Sušmelj) in Iva Juvančiča (Branko Marušič).
Nato je predstavitev muzeja Zverinice tu-w Reziji, ki nastaja na Solbici v Reziji (Luigia Negro) ter projektov Mlad-in-action skupine Beneške korenine in 30 s pohvalo o tridesetletnici dvojezične šole (David Klodič). Prizadevanja za slovensko šolstvo v Kanalski dolini opisuje Rudi Bartaloth, ki podrobno predstavlja storjene korake za sistemsko rešitev pouka slovenščine v kanalskih šolah, ki je žal še vedno odprto.
Danila Zuljan Kumar nas opozarja na spletno stran Fran.si, ki vsebuje vse slovarje slovenskega jezika in je torej odličen pripomoček za vse, ki pišemo v slovenščini, Irena Popov Novak pa poglobljeno analizira pesniško zbirko Claudie Salamant Deb’ mogle besiede.
Kulturno društvo Rečan, ki je novembra priredilo zelo uspešen Senjam beneške piesmi, predstavlja novo nagrado poimenovano po Aldu Klodiču. Leta 2016 so jo prvič podelili in je šla Fabiu Ferugliu.
Iz Terske doline so za koledar prispevali pesem Korita, ki jo je napisala skupina iz Barda ter Himno Terske doline, avtor katere je Igor Černo.
V Trinkovem koledarju je tudi kratek a občuten spomin na mons. Dionizija Mateučiča, ki nas je pred kratim zapustil.
Koledar je za KD Ivan Trinko tudi priložnost, da predstavi dejavnosti in pobude, ki jih je v letu izpeljalo. Pomembno je seveda še poglavje o slovenski bibliografiji videnske pokrajine, ki jo je tudi tokrat prispevala Ksenija Majovski iz Narodne in študijske knjižnice.
Z likovnim vložkom se ponovno vračamo v Terske doline in sicer v Plestišča (Tipana), od koder je avtor slik Luigi Moderiano. Plestišča, moja vas je naslov vložka, v katerem so objavljene nekatere njegove slike, posvečene rojstni vasi in tudi prastricu Antonu Cuffolu.
http://novimatajur.it/cultura/nasa-zgodovina-in-kultura-v-trinkovem-koledarju.html
Izredno bogato je letos narečno poglavje, saj ob pesmih domačih ustvarjalcev (letos Riccardo Ruttar in Gabriella Tomasetig), objavlja eno rezijansko pravljico in dve novi pesmi, ki sta se v domačem dialektu rodili v Terski dolini. Več prispevkov je na temo Čedad in Slovenci, ki je bila ena od glavnih tem in je tudi vsebina projekta, ki ga je na razpis Dežele FJK prijavila Občina Čedad oz. njen urad za slovenski jezik. Pri projektu sodeluje tudi kulturno društvo Ivan Trinko.
Poglavje posvečeno “slovenskemu” Čedadu, ki je bil v zgodovini trg za Slovence iz Nadiških in Terskih dolin ter iz Posočja, odpira prispevek Boža Zuanelle o slovenski toponomastiki Čedada. Iz njega med drugim izvemo, kaj so naši kmetje prodajali na posameznih trgih in kaj kupovali. Nato podajajo svoje spomine Bruna Dorbolò, Eva Antih Sok, Jožica Strgar, Bruna Balloch, Jur Zad tih, Dora Tarbjanova in Ernesta Juožolnova. Tematsko je s to temo povezan tudi članek Baretanje Luciana Chiabudinija-Ponediščaka.
V prvem delu zbornika je seveda koledar, sledijo napovedi vremena za leto 2017, ki jih je prispevala Lucija Trusgnach, nato urednica Iole Namor vabi vse bralce, naj kurijo Kries in naj se zbirajo okrog njega. Kries je portal, za katerega skrbi kulturno društvo Ivan Trinko, na katerem se vsako na svoji strani predstavljajo slovenska društva videnske pokrajine. Vsebuje veliko audio-vizuelnega tudi zelo svežega gradiva, kar daje portalu še posebno vrednost, v razdelku knjižnjica omogoča pa hiter dostop do vsebin vseh Trinkovih koledarjev ter Matajurja in Novega Matajurja.
Trinkov koledar beleži pomembni obletnici: 50 let izhajanja časopisa Dom (Marino Qualizza) in 40 let glasbenega šolstva v videnski pokrajini (David Klodič). Ob stoletnici prve svetovne vojne Zdravko Likar razmišlja o grozotah vojne, medtem ko Vojko Hobič v daljšem prispevku predstavlja železnico Čedad – Kobarid, Bruna Balloch je pa v subiškem narečju zbrala spomine domačinov predvsem na zlom pri Kobaridu. Sledi oris pomembnih osebnostih: Antona Cuffola (Giorgio Banchig), Izidorja Predana (Iole Namor), Riharda Orla (Jože Sušmelj) in Iva Juvančiča (Branko Marušič).
Nato je predstavitev muzeja Zverinice tu-w Reziji, ki nastaja na Solbici v Reziji (Luigia Negro) ter projektov Mlad-in-action skupine Beneške korenine in 30 s pohvalo o tridesetletnici dvojezične šole (David Klodič). Prizadevanja za slovensko šolstvo v Kanalski dolini opisuje Rudi Bartaloth, ki podrobno predstavlja storjene korake za sistemsko rešitev pouka slovenščine v kanalskih šolah, ki je žal še vedno odprto.
Danila Zuljan Kumar nas opozarja na spletno stran Fran.si, ki vsebuje vse slovarje slovenskega jezika in je torej odličen pripomoček za vse, ki pišemo v slovenščini, Irena Popov Novak pa poglobljeno analizira pesniško zbirko Claudie Salamant Deb’ mogle besiede.
Kulturno društvo Rečan, ki je novembra priredilo zelo uspešen Senjam beneške piesmi, predstavlja novo nagrado poimenovano po Aldu Klodiču. Leta 2016 so jo prvič podelili in je šla Fabiu Ferugliu.
Iz Terske doline so za koledar prispevali pesem Korita, ki jo je napisala skupina iz Barda ter Himno Terske doline, avtor katere je Igor Černo.
V Trinkovem koledarju je tudi kratek a občuten spomin na mons. Dionizija Mateučiča, ki nas je pred kratim zapustil.
Koledar je za KD Ivan Trinko tudi priložnost, da predstavi dejavnosti in pobude, ki jih je v letu izpeljalo. Pomembno je seveda še poglavje o slovenski bibliografiji videnske pokrajine, ki jo je tudi tokrat prispevala Ksenija Majovski iz Narodne in študijske knjižnice.
Z likovnim vložkom se ponovno vračamo v Terske doline in sicer v Plestišča (Tipana), od koder je avtor slik Luigi Moderiano. Plestišča, moja vas je naslov vložka, v katerem so objavljene nekatere njegove slike, posvečene rojstni vasi in tudi prastricu Antonu Cuffolu.
http://novimatajur.it/cultura/nasa-zgodovina-in-kultura-v-trinkovem-koledarju.html
Il Trinkov koledar
RispondiElimina