MIHELIČ Anton - Škofija Loka (SLO)1915-Bolzano 1981
Spomini moje mladosti
Anton je bij naš gost ob nedeljah,je hodil v Videm v slovenskih družinah ki mislim je dobil na telefonskem imeniku.Nekateri videmčani so mu rekli naj gre k Tedoldiju ,uredniku Matajurja,in tako je bilo.
Moja mama je bila zelo gostoljubna ,v našo hišo je hodilo vse sorte ljudi :benečani,slovenci iz Italije in Slovenije ,tudi slovenski konzulj je nas obiskal enkrat.Mama je vse postregla po domače in vsi so se pri nas počutili kod doma.
Mihelič je naredil meni portret in je prodal sliko Belopeškega jezera.
Oče ga je včasih peljal v Benečijo in on je narisal z flomastrom karakteristične hiše z lesenimi balkoni za objaviti na Matajur.
Anton Mihelič se je javij ob nedeljah po telefonu:
-Doberdan gospa Jožica, sem jaz Mihelič ,sem v Vidmu na železniski postaji ,a lahko pridem vas obiskat?
Potem cez pol ure je bil pri nas ,smo skupaj kosili ,popoldne pa je šel gledat partito .Ko je bilo konec se je vrnil ,smo večerjali in na koncu dneva moj oče ga je z avtom spremil na postajo.
Za povratek oče mu je kupil karto za Trst.
Pri nas mu je bilo všeč in se je počutil kod doma,naša je bila družina slovenska v Vidmu kod jih je bilo malo.
Mihelič je hodil slikat in prodajat v Sesljan,Gradež,v Benetke,Trbiž ,tudi v Pariz ,kjer je raztavljal v Montmartre. Živel je samo z zaslužkom slik in je imel težko življenje .
Tako za dolgo let,potem pa je izginil in se vrnill ko je imel v Vidmu razstavo,ni prodal nobene slike,prišel je k nam in šenkal Kraško hišo.
Takrat je bilo zadnikrat ki sem ga videla.
Anton je bij naš gost ob nedeljah,je hodil v Videm v slovenskih družinah ki mislim je dobil na telefonskem imeniku.Nekateri videmčani so mu rekli naj gre k Tedoldiju ,uredniku Matajurja,in tako je bilo.
Moja mama je bila zelo gostoljubna ,v našo hišo je hodilo vse sorte ljudi :benečani,slovenci iz Italije in Slovenije ,tudi slovenski konzulj je nas obiskal enkrat.Mama je vse postregla po domače in vsi so se pri nas počutili kod doma.
Mihelič je naredil meni portret in je prodal sliko Belopeškega jezera.
Oče ga je včasih peljal v Benečijo in on je narisal z flomastrom karakteristične hiše z lesenimi balkoni za objaviti na Matajur.
Anton Mihelič se je javij ob nedeljah po telefonu:
-Doberdan gospa Jožica, sem jaz Mihelič ,sem v Vidmu na železniski postaji ,a lahko pridem vas obiskat?
Potem cez pol ure je bil pri nas ,smo skupaj kosili ,popoldne pa je šel gledat partito .Ko je bilo konec se je vrnil ,smo večerjali in na koncu dneva moj oče ga je z avtom spremil na postajo.
Za povratek oče mu je kupil karto za Trst.
Pri nas mu je bilo všeč in se je počutil kod doma,naša je bila družina slovenska v Vidmu kod jih je bilo malo.
Mihelič je hodil slikat in prodajat v Sesljan,Gradež,v Benetke,Trbiž ,tudi v Pariz ,kjer je raztavljal v Montmartre. Živel je samo z zaslužkom slik in je imel težko življenje .
Tako za dolgo let,potem pa je izginil in se vrnill ko je imel v Vidmu razstavo,ni prodal nobene slike,prišel je k nam in šenkal Kraško hišo.
Takrat je bilo zadnikrat ki sem ga videla.
Aggiungi didascalia |
Aggiungi didascalia |
Anton Mihelič
RispondiElimina