Jih je bluo skor devetdeset v saboto, 28. otuberja, na pohodu de bi šli gledat sedan starih malnu na teritoriju sauonjskega kamuna. Pohod, ki je sad sodelovanja med planinskim društvamCai Valnatisone an sekcijo ANA iz Sauodnje, so vodil’ kulturni an naravni vodič Renzo Paganello, člani od Cai an predsednik sauonjske sekcije Alpinu, Dino Azzolini iz Matajura. Saj je prù Dino dau idejo, naj se parpravja tel pohod po »stazi fadije«, takuo se kliče pot po keri so te star’ nosili v malne mliet sierak an gejdo. Pohodniki so se med pohodan ustavli an zmolil’ par križu, ki so ga dal’ v spomin na Valentina Gosgnacha, ki glih na tistem mestu je 4. obrila lieta 1908 umaru pod težkim briemenan žakja punega moke, ki ga je nesu na ramanah.
Dino je kupe s Cai odparu tudi pot, ki gre v Podar. Pred kratkin mu je za telo hvalevriedno dielo s strani sauonjskega kamuna šindik, Germano Cendou, izročiu posebno priznanje.
Hvala Dinu, ki je nucu dost diela an cajta, da bi riešu iz zapuščanja an garbide stazo an malne, ki jih takuo lahko spet poznamo. Označu jih je z lesenimi tabelami z njih imenan. Blizu tega je par te narbuj parlietnih ljudi pobieru spomine na stare malne an jih zložu kupe z informacijami, ki jih je biu zbrau Daniele Marchig iz Sauodnje.
Dino nam je tudi opisu malne od doline do varha, takuo ki se jih ušafa po poti pohoda. V Starmici je bluo kjek za jest an pit anta se je vse zaparlo v Sauodnji, kjer so alpini napravli pašto za vse.
Malin par Krančine je iz lieta 1850: gnala ga je uoda potoka Aborna. Po hudi pauodnji so malin, v kerin so mlieli samuo sirak, postrojil’ an je mleu do lieta 1966. Malin je biu od družine Qualizza.
Malna Blažin v Čeplešiščah so ble gaspodar vse družine kraja Blazin. Genju je mliet po parvi svetouni ujski. Puno buj star je od malna par Krančine an v njim so mlatili ičmen s kamanam, ki so mu pravli stopa. Iz tele besiede pride mikrotoponim malna «ta za stopo».
Sul sentiero tra i mulini di Savogna
RispondiElimina