slike

Idilična rezijanska gorska vasica. V ozadju Kanin. Foto: Arhiv avtorja

Beneška Slovenija, najbolj zahodni del slovenske dežele po Kozlerjevem zemljevidu iz leta 1853. Foto: Arhiv NUK

Približek Kozlerjevega zemljevida. Kraji Beneške Slovenije. Možnica čisto zgoraj na zahodu. Foto: Arhiv NUK

Rezijan iz leta 1812. Foto: Arhiv NUK

Cesar Franc Jožef I. Razglednica ga prikazuje v njegovih vojnih letih. V letih 1848, 1859, 1866 in med prvo svetovno vojno se je »boril« tudi na ozemlju Beneške Slovenije. Foto: Arhiv avtorja

Tednik Novice, poleti 1866. Vest iz avstrijsko-pruske in avstrijsko-italijanske vojne. Foto: Arhiv NUK

Ilirski Primorjan, štirinajstdnevnik iz Vrdele pri Trstu je poročal o plebiscitu oktobra 1866. Foto: Arhiv NUK

Ljubljanski Laibacher Zeitung je objavil tudi plebiscitno besedilo. Foto: Arhiv NUK

Celovški Slovenec pa je poročal tudi o sprejemu kralja Viktorja Emanuela v Vidmu, novembra 1866 po - za Italijane - uspešnem beneškem plebiscitu. Foto: Arhiv NUK

Knjiga Slavia Italiana Karla Podrecce je leta 1884 prva predstavila Beneške Slovence širši javnosti. Foto: Arhiv avtorja

Špeter Slovenov, veliko središče slovenske Benečije, so Italijani prekrstili v S. Pietro al Natisone. Foto: Arhiv avtorja

Kljub potujčevanju so Beneški Slovenci radi brali knjige v svojem jeziku. Imenik članov družbe sv. Mohorja iz leta 1895. Foto: Arhiv avtorja

Stara Gora nad Čedadom je res stara romarska točka Beneških Slovencev. Foto: Arhiv NUK

Landar. Prav tako tipična beneška gorska vasica. Foto: Arhiv avtorja

Mlada Rezijanka s konca 19. stoletja. Foto: Arhiv avtorja

Drugo pomembno knjigo o Beneških Slovencih je leta 1899 napisal Simon Rutar. Besedilo je tokrat slovensko. Foto: Arhiv avtorja

Beneška gora Matajur je v počastitev začetka 20. stoletja dobila kapelico. Razglednica o tem dogodku je bila izdana celo v obeh deželnih jezikih. Foto: Arhiv NUK

Razglednica Čedada, ki so ga Slovenci imenovali tudi Staro mesto, pa tedaj vse podatke navaja v italijanščini. Foto: Arhiv NUK

Čedad še z druge strani z znanim »hudičevim mostom«. Foto: Arhiv avtorja

Ravenca - rezijanska vas je na razglednici po italijansko označena kot Resia. Foto: Arhiv NUK

Možnica - zopet ena izmed beneških vasi. V prvem desetletju 20. stoletja. Foto: Arhiv NUK

O Beneških Slovencih je bilo nekaj govora tudi leta 1916, ko je minilo 50 let od nesrečnega plebiscita. Foto: Arhiv NUK

Duhovnik, pesnik in pisatelj Ivan Trinko – Zamejski (1863-1954) je večino svojih del posvetil rodni Benečiji. Foto: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Pot od doma je že pred prvo svetovno vojno zaznamovala življenja številnih Beneških Slovencev. To se pozna tudi pri njihovem glasbenem delu. Skladba Oj, božime - Oj, zbogom iz beneške pesmarice narodnih pesmi. Že leta 1910 jih je nabiral učitelj Rihard Orel. (Prisluhnite posnetku spodaj.) Foto: Arhiv NUK

Skladba Oj, božime - Oj, zbogom iz beneške pesmarice narodnih pesmi. Foto: Arhiv NUK

Pot od doma se v glasbenem življenju Beneških Slovencev odraža tudi še dandanes. Foto: Arhiv avtorja