“Plešamö wkop od lëta 1838”, velik praznik za Folklorno skupino Val Resia

Balliamo insieme dal 1838,grande festa per il Gruppo culturale Val Resia

W saböto, 20 dnuw otobarja, te rozajanski folklore jë spömanol, da otobarja lëta 1838 dan grüwčić plesawcuw anu citirawci z Rezije so plesali tu-w Vïdnë ta-prad tamo niškamo krajon Ferdinandom pärvamu. Isö to jë napïsanu, so dokumintavi anu zawöjo isoga se pravi, da to so 180 lit od ko so pöčali naši plesawci kazat wkrej od Rezije te rozajanski ples.
Za spomanot isö iti din pojütrë tu-w Universitadi te tu-w Vïdnë jë bil dan wridni konvenjo anu se jë rumunïjo od cïtire, od plesa anu od folklora.
Pöpuldë tu-w ti Rozajanski kultürski hïši ni so pražantali dan növi CD. Tïtul to jë “Rezija vësala”. Se mörë pošlüšat te növe anu pa te stare wüže anu pa cïtiro, da kaku ni so citirali patarduw lit na nazëd anu näšnji din. Jë bil pražantän pa dokumentari, ka paraćawa ta slavinska secjun RAI-ja tu-w Tärstë od našaga folklora.
Iti din jë bilu karjë njeh anu tej jë nawada za zarobit jë bila pa na lipa fjëšta.

***

Za veliko družino Folklorne skupine “Val Resia” in njene številne prijatelje je bila sobota, 20. oktobra, izredno vesel dan. V kulturnem centru “Ta rozajanska kultürska hïša” na Ravanci, kjer ima folklorna skupina tudi svoj sedež, so namreč z velikim in izredno občutenim praznovanjem sklenili bogat program prireditev, s katerimi so letos obeležili svojo 180-letnico delovanja. Enaindvajsetega oktobra 1838 je namreč skupina rezijanskih plesalcev in godcev zaplesala v Vidnu med obiskom cesarja Ferdinanda. Formalno so sicer skupino pri notarju ustanovili leta 1964 na pobudo predvsem Felicita Tosonija in Giovannija Di Lenarda. Na sobotni prireditvi, kjer so se med drugim za njen pomemben prispevek v folklorni skupini zahvalili Albini Madotto, pa so našteli tudi številne pomembne nastope rezijanskih godcev in plesalcev, med katerimi so poleg tistih iz zadnjih let v Peruju in na Japonskem omembe vredni predvsem tisti iz 19. stoletja (na primer tudi pred Francem Jožefom) in v času med prvo in drugo svetovno vojno (zaplesali so tudi pred Mussolinijem). S simbolnega vidika je bil pomemben tudi nastop na prvi poroki po uničujočem potresu iz leta 1976, omeniti velja pa tudi to, da se za rezijansko folkloro že od leta 1979 zanimajo tudi strokovnjaki z univerz po vsem svetu (prav tistega leta na primer s Columbia University iz New Yorka).

Sklepno slavje je sicer seveda potekalo v znamenju živahnega plesa, glasbe in ljudskega petja – nastopili so plesalci in godci različnih generacij, vključno z najmlajšimi, saj ima skupina tudi otroško sekcijo, ter pevke -, predstavili pa so tudi dokumentarec “Ta rozajanski ples, plešamö od leta 1838” in nov CD z naslovom “Rezija vësela”.
V folklorni skupini “Val Resia” so namreč želeli, da bi ostalo neko trajno pričevanje o nošah, glasbilih, plesih, samem kulturnem središču na Ravanci in delovanju skupine nasploh. Zato so se povezali z režiserko Marijo Brecelj s Slovenskega programskega oddelka na deželnem sedežu RAI. Tako je nastal dokumentarec (avtor posnetkov je Alex Purič), ki lepo predstavlja vse te elemente bogate rezijanske folklorne dediščine in je – kar se je režiserki Brecljevi zdelo še posebno pomembno – skoraj v celoti v rezijanščini. Intervjuvanci so namreč razen dveh zunanjih strokovnjakov vsi domačini. Kratek izvleček iz filma so pokazali tudi v soboto (predstavitve se je udeležil tudi direktor deželnega sedeža RAI za FJK Guido Corso), celoten dokumentarec, ki sicer traja približno eno uro, pa bo na Rai3 Bis na sporedu v nedeljo, 4. novembra, in v četrtek, 8. novembra, po slovenskem TV dnevniku (približno ob 20.50). Nato bodo pripravili tudi DVD (razen v rezijanščini še v slovenščini, italijanščini, angleščini in če bo mogoče tudi v nemščini), na katerem bodo na razpolago še dodatne vsebine.
Ob 180-letnici pa so izdali tudi novo zgoščenko, ki vsebuje zbirko starejših skladb (tudi take iz šestdesetih let in na primer znano Lipa ma Marica, ki pa je v tem primeru zaigrana na dude), pa tudi nove, na njej pa so tudi pesmi lani ustanovljene ženske vokalne skupine in v katerih prihaja do izraza lepota doline pod Kaninom.

http://novimatajur.it/cultura/plesamo-wkop-od-leta-1838-velik-praznik-za-folklorno-skupino-val-resia.html