Poklon Matičetovemu s pravljicami

“Doživeti pravljice v naravnem okolju, iz katerega izhajajo, v živo videti kotičke, ki so v njih opisani, na primer kod se je pravzaprav sprehajal pijani zajec iz pravljice, je nekaj posebnega. Občutiš nekaj povsem drugačnega, zato je bila ta naša izkušnja res lepa in dragocena.” Tako je Špela Frlic, programska vodja osrednjega pripovedovalskega festivala na Slovenskem, zadovoljno povedala ob koncu uspešne delavnice, ki jo je vodil posebni gost in mentor Michael Harvey iz Walesa in so jo v dolini Rezije izvedli med 31. januarjem in 3. februarjem.
“V okviru letošnjega pripovedovalskega festivala (prirejajo ga že dvaindvajsetič, letos pa bo potekal od 22. do 31. marca v ljubljanskem Cankarjevem domu in na drugih lokacijah, op.a.) smo se namreč želeli spomniti 100. obletnice rojstva etnologa Milka Matičetovega, ki mu je bila Rezija posebno pri srcu,” nam je razložila Frličeva. Ko so razmišljali, kako bi se letos posvetili temu bogatemu izročilu, pa se je porodila zamisel, da bi namesto rezijanskega večera v Ljubljani organizirali ekskurzijo v Rezijo, saj so vedeli, da bi številne tak izlet, ki seveda ne bi bil klasični turistični obisk doline, zanimal. To je bil torej povod za vzpostavitev sodelovanja z Muzejem rezijanskih ljudi na Solbici oziroma z Luigio Negro in Sandrom Quaglio in tako je prišlo tudi do organizacije delavnice, med katero so z valižanskim mentorjem preučevali prav rezijanske pravljice.
“Veliko zaslugo za vse to ima Irena Cerar, ki razvija pravljične poti po vsej Sloveniji in na tak način povezuje naravo in zgodbe, seveda pa se moramo za uspeh delavnice zahvaliti našim rezijanskim gostiteljem. Res so bili vsi izredno gostoljubni, Luigia, Silvana (Paletti, op.a.) in Sandro so nam bili v veliko pomoč, peljali so nas tudi na vaje domače folklorne skupine… skratka, bila je čudovita izkušnja,” je še dodala Špela Ferlinc, ki je prepričana, da bodo lahko po tej delavnici udeležencem ekskurzije boljše predstavili Rezijo in njene zgodbe. “Če greš sam na izlet v Rezijo, ne doživiš takih stvari. Biti v stiku z rezijanščino, imeti od blizu pogled v neko drugo izročilo, je gotovo lepše. Z izkušnjo smo bili zato zadovoljni vsi, nekateri smo bili sicer v Reziji že nekajkrat, Anja Štefan, ki je z Matičetovim tudi sodelovala, sploh, za kako mlajšo pripovedovalko pa je bil mogoče to prvi obisk. Zadovoljen pa je bil tudi naš mentor Michael Harvey, ki je bil na začetku nekoliko zaskrbljen, češ kam me pravzaprav peljete.” Na koncu so ugotovili, da imajo vendarle tudi rezijanske zgodbe pravzaprav nekaj skupnega z valižanskimi. “Gre za način pripovedovanja, zgodbe so tudi v Walesu tesno povezane s pokrajino. Gre za zgodbe, ki so zrasle v prostoru, kjer so ljudje intenzivno bivali.”
Pripovedovalski festival se bo v Ljubljani, kot smo že zapisali, začel 22. marca.
Na njem bodo gostili tudi vodilno evropsko teoretičarko na področju pravljic in mitologinje Marino Warner, na programu pa so kot vsako leto številni pripovedovalski nastopi in izobraževanja ter dogodki, namenjeni otrokom ali odraslim, v izvedbi najbolj zanimivih domačih pripovedovalcev. Ekskurzija v Rezijo, za katero zbirajo prijave, pa bo v nedeljo, 24. marca.
Na njej bodo udeležencem skušali ponuditi celostno zaobjet pogled v naravno in kulturno dediščino teh krajev. Program izleta predvideva obisk Muzeja rezijanskih ljudi na Solbici, sprehod po “Ta lipi poti” s pripovedovanjem pravljic, po kosilu pa bo na vrsti še popoldanski del, ki bo v celoti posvečen spominu na Milka Matičetovega. O njem bodo spregovorili tudi številni, ki so ga poznali oziroma so z njim v kaki obliki sodelovali.http://novimatajur.it/cultura/poklon-maticetovemu-s-pravljicami.html