Kadar Kristus in sv. Petar sta hodila po Benečiji, sta paršla tudi v Gorenj Barnàs, trudna in lačna. Na pragu njeke hiše je sedeu adàn starčič in molu rožar.Sv. Petar je parsneu klabuk, se žegnu in parkloniu, Kristus pa je šu le naprej in ga njé še pogledu ne.
Buj naprej sta srečala dnega puoba, ki je veselo žvižgu in pjeu.
Sv. Petar je šu naprej in ga njé še pogledu ne, Kristus pa ga je prijazno pozdravu an se mu
posmejau.
« Kakuò je tuo », je vprašu sv. GORENJI BARNAS, precej velika vas v šempeterski občini. Tu so se do današnjega dne, več kot v katerikoli drugi vasi Beneške Slovenije, ohranila ustna izročila.škem dialektu )
Petar Kristusa, «de starčiča, ki je molit rožar njeste še pogledu ne, an puoba, ki je veselo žvižgu in pjeu, ste takuò prijazno pozdravu? ».
- «Starčič», mu odgovori K ristus, «je vse zapiu in zapravu an sada, ki je star in ki njema ne ki pit’ ne ki jest’, moli rožar.Puob pa, kadar je čas molit, moli,kadar pa je čas pjet’ an žvižgat’,puoje in žvižga!».In Kristus an Petar sta hodila od hiše do hiše prosit kos pulente za kosilo. Doma so bile samé ženč, vsi možjč so bli po oštarijah, žene njeso imjele moke za pulento an so pošijale ta dva popotnika v oštarijo.
Kristus in Petar se njesta mogla previdat za kos pulente in sta muorala lačna zapustit Gorenj Barnàs.
Od tistega časa oštarija je za gorenjega Barnašanja kii kalamita, de ne more mimo njé, an de če v nji dol sedne, se ne more vič odtrgati od klopi, dokjer ima še kajšno «palanko» v gajofi. An,magar takuò ne, ta boljezan se širi še po drugih vaseh.
Archivio personale
foto da http://www.nediskedoline.it/wpnediske/
Nessun commento:
Posta un commento
Il tuo commento è l'anima del blog,
Grazie della tua visita e torna ogni tanto da queste parti , un tuo saluto sarà sempre gradito. *Olgica *