Janoš Ježovnik je po duši narečjeslovec, navdušen zlasti nad naglasoslovjem in glasoslovjem. Ukvarja se s posebnostmi narečji zahodnega roba slovenskega jezikovnega prostora, predvsem rezijanskega in terskega. Zmerno ga zanima tudi družbena problematika manjšinskih jezikov. Je sodelavec Leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in eden od piscev novega Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ).
Nikoli v življenju nisem pisal dnevnika. Nekaj časa mi je uspevalo s kratkimi zabeležkami, kaj sem kateri dan počel, a to je bil višek prizadevanj za kronologijo mojega vsakdana. In tudi prav dolgo ni trajalo. Nisem zares discipliniran, ne kot nekateri, ki oddajajo, denimo, znanstvene članke več tednov pred rokom. "Obožujem roke," je rekel pisatelj Douglas Adams, "obožujem njihov žvižgajoči zvok, ko švignejo mimo." Obožujem časovni pritisk. No, v resnici je odnos bolj zapleten in vse prej kot le pozitiven, a pod pritiskom se najbolje znajdem, takrat sem najbolj produktiven. Kampanjec pač, bi rekli v žargonu. Tole bo izziv.
Zjutraj se prevalim iz postelje in si skuham kavo, ki si je kot vedno natočim preveč. Danes delam od doma. Sedem za računalnik in se lotim podatkovne baze narečnih besed, ki se bodo znašle na portalu Franček. Franček (www.franček.si) je mlajši brat portala Fran (www.fran.si), namenjen osnovnošolcem in srednješolcem, z vsebino, v različni meri prilagojeno trem starostnim skupinam. Trenutno še nosi plenice in je premlad, da bi se že družil z otroki – faza beta, pravijo temu računalničarji, ali pa projekt v teku. Prinašal ne bo le razlag pomenov besed iz knjižnega jezika, temveč tudi podatke o tem, kako se beseda pregiba, kako se izgovarja, kdaj je bila v slovenščini prvič zapisana, od kod izvira … in med drugim tudi, s katerimi izrazi jo poimenujejo v različnih narečjih.
Podatki za vsakega od teh delov portala so shranjeni v samostojnih podatkovnih bazah, ki se jih bo na neki točki povezalo v celoto – in Franček bo shodil. Naš današnji izziv je, kaj storiti z besedami, ki se v knjižnem jeziku pojavljajo v povsem drugačnem pomenu kot v narečjih, navadno so tudi drugačnega izvora, enakopisnice torej.
V terskem narečju rôki na primer ne rečejo roka, pač pa brač (besedo so si izposodili od sosednjih govorcev furlanščine). Za enako napisano knjižno slovensko besedo brač pa SSKJ pravi, da pomeni bodisi vrsto tamburice ali pa obiralca grozdja. In to bi radi razložili mladim. Težka naloga.
/ SOBOTA, 1. JUNIJA
Dopoldne se pripravljam na predavanje na konferenci o primerjalnem jezikoslovju, ki bo od torka do četrtka potekala v sklopu prireditev ob stoti obletnici Univerze v Ljubljani. V okviru sekcije, posvečene problematiki baltoslovanskega naglasa (še kar kontroverzno področje znotraj indoevropskega primerjalnega jezikoslovja, verjeli ali ne), bom govoril o nenavadnih naglasnih pojavih v terskem narečju.
To narečje se govori v Italiji, v hriboviti pokrajini zahodne Benečije, severno od Vidma in južno od bolj znane Rezije, na skrajnem zahodu slovenskega jezikovnega prostora. Zaradi dolgotrajne jezikovne asimilacije in neprijaznega terena je ostalo bolj malo govorcev, predvsem starejše generacije. Včasih se pošalim, da je moje delo to, da s snemalnikom preganjam stare mame. V resnici jim s tem delam krivico, nekatere so me že praktično posvojile.
Popoldne se odpravim do Klanca pri Kozini, kjer prijatelj praznuje rojstni dan. Stvar je še kar umirjena in ne vztrajam predolgo: nekaj čez polnoč se vrnem v Ljubljano. Parkiram v garaži pred blokom in z nemalo groze ugotovim, da so ključi stanovanja ostali v žepu jakne, ta pa na Klancu pri Kozini. Utrujen in vdan v usodo se odpravim na Vrhniko k staršem in prestrašim mater, ki me sredi noči seveda ni pričakovala. Prespim v bratovi stari sobi, ker so mojo že reapropriirali za druge namene.
/ NEDELJA, 2. JUNIJA
Zjutraj se odpravim po svoje ključe in si med vožnjo proti Primorski in nazaj večkrat čestitam za ta dosežek. Večidel popoldneva preležim, saj me je položilo nekaj prebavnega. Kuhalo se je že dan pred tem, nekaj je prispevala enormna količina kofeina, zaužita v prekratkem času, vožnja, ki bi si jo lahko prihranil, pa tudi ni pomagala. Ta zapis nastane v ponedeljek.
/ PONEDELJEK, 3. JUNIJA
Mrzlično zaključujem predstavitev za predavanje, kar sem sicer nameraval že v nedeljo. Vmes usklajujemo promocijo nove aplikacije za pametne telefone in tablice za portal Fran, na katerem so dostopni slovarji slovenskega jezika, ki so nastali ali še nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Zvečer grem s prijateljico na čaj, a moram domov prej, kot sem načrtoval, ker mi je spet slabo. V mislih darujem žgalno daritev, da se stvar ne razvije v kaj resnejšega. Sicer pa za to niti ni časa.
CIRIL HORJAK
/ TOREK, 4. JUNIJA
Konferenco, letno srečanje Mednarodnega združenja za indoevropsko jezikoslovje, otvori pozdravni nagovor Velizarja Sadovskega z Avstrijske akademije znanosti, dolgoletnega člana upravnega odbora združenja. Presenečen sem, da je govor skoraj v celoti v slovenščini. Ni sicer popolna, a to res ni pomembno. Ne prištevam se med tiste, ki so mnenja, da je slovenščina ogrožena ali da jo mladina kvari z angleščino, a vseeno mislim, da ji je treba ob takšnih priložnostih dati prednost.
Govornik se dotakne tudi pomembnega vprašanja usode primerjalnega jezikoslovja v časih, ko vladajoča ideologija kot nevredno označuje vse, česar ni mogoče takoj tržiti. Inovativnost, konkurenčnost, podjetnost so njene ključne besede, izpraznjene stvarnega pomena. Razmišljam, kolikokrat sem v času svojega ukvarjanja z ogroženim zamejskim narečjem slišal, kako lepo je, da delam za ohranitev narodovega bogastva. In kolikokrat, da je to delo brez vsakršne vrednost in da nikomur ne koristi. Neredko od istih ljudi. Obe skrajnosti me spravljata v slabo voljo.
Še vedno nisem v najboljšem zdravstvenem stanju, pesti me glavobol, a me odreši protibolečinska tableta. Moje predavanje je na vrsti šele proti večeru. Čeprav sem v predstavitvi nekaj uvodnih besed namenil splošnemu pregledu razvoja naglasa v slovenščini, ugotavljam, da vseeno premalo, da bi me razumeli vsi. Raziskovalno polje primerjalnega jezikoslovja je pač široko in med prisotnimi še zdaleč niso le slavisti.
/ SREDA, 5. JUNIJA
Z začasnega konferenčnega obvoza se vračam na leksikografske tire. Morda si ne bi mislili, a slovar je zelo strukturirana reč. Podobne besede morajo biti razložene na podoben način, in čeprav se v novejšem času pojavljajo tudi drugačni predlogi, slovarske razlage v večini slovarjev še vedno sledijo ustaljenemu načelu genus proximum et differentia specifica: besedo je treba uvrstiti v kontekst podobnih besed, nato pa navesti, po katerih značilnostih se od njih razlikuje. Omačnica, pravi SSKJ, je skodelica, a ne katera koli, temveč tista, ki je čolničasta in namenjena za omako.
Danes se ubadam z razlagami merskih enot, točneje z opisom njihovih specifičnih razlikovalnih lastnosti. Ali zadošča zapisati, da je paskal merska enota za izražanje tlaka ali je smiselno dodati še, da je en paskal sila enega newtona na kvadratni meter površine, kot je značilno za novejše slovarje drugih jezikov? Bi se tak razlagalni tip izšel tudi v bolj zapletenih primerih, denimo, da je lumen merska enota za izražanje svetlobnega toka, količina svetlobnega toka, ki ga svetilo s svetilnostjo ene kandele oddaja v prostorski kot velikosti enega steradiana?
Poraja se tudi vprašanje, katere merske enote vključiti, kaj vzeti za merilo. V korpusih (elektronskih podatkovnih zbirkah) splošnih besedil, na podlagi katerih slovaropisci prepoznamo pomene besed, nekaterih merskih enot, ki bi uporabnike morda zanimale, ne najdemo. Slovaropisci pa smo vezani na podatke o realni, živi rabi besed: mit, da sedimo ob tabornem ognju, kujemo nove besede, si za vsako izmislimo, kaj bo pomenila, je, upam, že stvar preteklosti.
Povsem na mestu je pričakovati, da bi ob ravno aktualni televizijski seriji o černobilski katastrofi koga zamikalo v slovarju poizvedeti, kaj pomeni danes zastarela enota rentgen in kako jo zapišemo (rentgen, röntgen, roentgen?). A v ustreznih korpusih tega pomena praktično ni najti. Pojavnost v korpusu tako v tovrstnih specifičnih primerih res ne more biti edini kriterij.
/ ČETRTEK, 6. JUNIJA
Še naprej se ubadam z razlagami merskih enot in vsake toliko skočim poslušat kakšno predavanje na konferenci, ki se je iz poslopja Univerze preselila v prostore našega ZRC SAZU. Iz službe se odpravim okrog osmih zvečer, tokratni konferenčni večerji se bom odpovedal v korist počitka.
Dnevnik sem pisal le enkrat v življenju, pomislim. Morda še kdaj. Le rok za oddajo mi mora nekdo postaviti.
traduci con translate
Janoš Ježovnik narečjeslovec-il linguista Janoš Ježovnik
RispondiElimina