Novo šuolsko lieto tuče na vrata. V Furlaniji Julijski krajni se bo začelo v četartak, 12. šetemberja, in v Benečiji z novuostjo, de je Davide Clodig novi ravnatelj (dirigent) vičstopinskega dvojezičnega inštituta Pavel Petričič.Imenovan je biu 22. avgusta, med sedmimini novimi ravnatelji za slovenske šuole v Italiji, ki so lietos uspešno zaključili konkorš. Novi ravnatelj, ki je doma iz Sriednjega in ima 45 liet, je biu do sada profesor matematike in naravoslovja na dvojezični sriednji šuoli v Špietru. Dielo v novi vlogi bo začeu 2. šetemberja.
Profesor Clodig, kaj pomeni za vas tela nova zadoužiteu?
»Seviede je osebno zadoščenje pa predvsiem velika odgovornost. Biti naslednjik Žive Gruden in Sonje Klanjšček je zaries velik izziu. Vseglih začetak diela v novi funkciji čakam nestarpno, zak’ mi daje veliko motivacijo. Biti ravnatelj v kraju, kjer si aktiven že puno cajta na vsieh področjih ti daje še vič moči in voje za dielat dobro.«
Dvojezično šuolo dobro poznate. Katero je nje stanje?
»Biu sam profesor skor deset liet in že viem, de mi bo manjku tist direkten odnos z otruoki, sa’ je biu nimar liep. Stanje naše šuole je dobro, kier sta mi obie ravnateljici pustili liep ambient, v katerim so učitelji in vso osebje puni dobre voje in novih idej. Zatuo bo trieba iti naprej po poti, ki je takuo dobre rezultate dala do sada in se nomalo prilagoditi novim cajtam, de bi vebrali narbuojšo smier za naše otroke.«
Katera je tela smier?
»Mislim, de se muormo koncentrirati na nucanje našega slovenskega jezika na tako vižo, de se še bujparbližamo naši realnosti, konkretni Benečiji. Se pravi našim društvam in našim ljudem. Takuo bojo otroc’ poznali naš jezik in ga tudi nucali v vsakdanjem življenju.«
Kakuo priti do tega?
»Že v teku prejšnjega šuolskega lieta smo napravili sejo s predstavniki domačih slovenskih organizacij, de bi na kajšno vižo formalizirali sodelovanje, ki je že pestro in zanimivo. Tuole sodelovanje muoramo spremeniti v niek’ stalnega, ki nam bo dalo možnost, de v prihodnjih lietah bomo imieli po vaseh in društvah ljudi, ki bojo nucali naš slovenski jezik in poznali našo kulturo. Tuole je napisano tudi v izboljševalnem pla- nu, ki ga muore vsaka šuola urediti iz lieta v lieto. Mi smo ku prioriteto dali, de poglobimo znanje knjižne in dialektalne slovenščine.«
Ključni element so seviede družine.
»Ja, v tem procesu muorajo biti parsotne družine. Pa tudi občine, lokalne administracije in drugi dejavniki na teritoriju, takuo de puojde naprej tisti virtuozni proces, ki se je začeu vič ku trideset liet nazaj z ustanovitvijo naše šuole.«
Dvojezična je te narbuj velika šuola v Benečiji in v njo hodi vič ku pu otruoh v lietah vartaca in primarne šuole. Pa zauoj demografskih dinamik močnuo pada število upisu v vartac. V zadnjih treh lietah za 40 par stuo. Se more kiek narditi, za obarniti trend?
»Tel problem imajo vse šuole, ne samuo naša. Tuole nihanje številk je niek’ naravnega. Seviede smo zaskarbljeni za upadanje in upamo, de je manj otruok v vartacu samuo stvar telega momenta. Po drugi strani je trieba poviedati, de skupno število učencu je zraslo in lietos bomo imieli adan razred vič.«
Davide Clodig je v Benečiji puno poznan tudi ku glasbenik in kulturni dielovac. Gode na klavir in druge inštrumente, dirigira zbore, pieje, sklada piesmi… A bo novuo dielo uplivalo na telo dejavnost?
»Na viem še, dost cajta mi bo pobrala ravnateljska vloga, upam, de bom uspeu pejati naprej tudi vse ostale reči. Gledu bom ohranit vse, kar dielam, kàr niesam na šuoli. Osebne dejavnosti dajejo druga zadoščenja in je pru, de poleg službe človek ima druge konjičke (hobby), ki mu dajajo možnost imieti kontakt z ljudmi na vsieh področjih.« (Ezio Gosgnach)
Da bi otroci govorili po slovensko - Perché i bimbi parlino in sloveno
RispondiElimina