Na začetku in na koncu občinskih ozemelj ter krajev v Kanalski dolini naj bo toponomastika v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini, imena v vseh štirih jezikih pa naj bodo na tablah deležna enakega grafičnega dostojanstva. Tako predlagata društvi »Kanaltaler Kulturverein« in Združenje »Don Mario Cernet« v pismu, ki sta ga poslali županom Občin Trbiž, Naborjet-Ovčja vas in Tablja Renzu Zanetteju, Borisu Preschernu oziroma Ivanu Buzziju.
Predsednik nemškega društva Alfredo Sandrini in predsednica slovenskega Anna Wedam v pismu ugotavljata, da je večjezičnost v Kanalski dolini stoletna vsakdanjost in da lahko danes na tem območju govorimo o štirijezičnosti. Gre za edini tak primer v Italiji, izpostavljata predsednika društev in spominjata, da je bila Kanalska dolina dvojezično ozemlje (z nemščino in s slovenščino), že ko je bila sestavni del avstrijske Koroške. “Naša večjezičnost predstavlja element, ki zaznamuje naš teritorij. Trenutno nadgrajujemo že opravljene izkušnje in našo večjezičnost krepimo tudi na šolskem področju, s spodbudnimi rezultati”. Zato Sandrini in Wedamova pozivata občinske upravitelje, naj poskrbijo za uveljavitev vidne štirijezičnosti na podlagi veljavnih zakonov s postavitvijo tabel s toponimi v štirih jezikih, pri tem pa naj bodo vsi napisi enako veliki, da bodo vsi jeziki, ki jih govorijo na tem območju, deležni enakega kulturnega dostojanstva.
Večjezične table na začetku in koncu krajev ter občinskih ozemelj bi bile pomembne ne samo s kulturnega, temveč tudi s turističnega vidika. Večjezičnost bi namreč tako postala zaznavna značilnost, ki kraje v Kanalski dolini razlikuje od tisočih drugih krajev, saj je na primer v Italiji kje kvečjemu govor o trijezičnosti in trijezični toponomastiki. V Kanalski dolini pa govorijo kar štiri jezike, ki jih s povezanimi različicami Italija uradno priznava in ščiti, kot poudarjata društvi, pa je vprašanje vidne večjezičnosti z zakonskega vidika urejeno že približno dvajset let, zaščitna zakonodaja pa zagotavlja tudi potrebna finančna sredstva.
Da bi olajšali pravilno pisanje toponimov, tudi ko bo že postavljene table potrebno obnavljati, sta društvi »Kanaltaler Kulturverein« in »Združenje don Mario Cernet« pripravili seznam toponimov. Imena naj bi bila v vseh štirih jezikih v krajih od Kokove do Dipalje vasi, v italijanščini, furlanščini in nemščini v delu Tablje na levi strani Tabeljskega potoka in Mokrinah ter v italijanščini in furlanščini v delu Tablje na desni strani Tabeljskega potoka in ostalih vaseh. V iskanju vedno boljšega sožitja med raznimi kulturnimi dušami Kanalske doline bi taka rešitev omogočila, da ne bi noben tu govorjeni jezik zaostal.
Predsednik nemškega društva Alfredo Sandrini in predsednica slovenskega Anna Wedam v pismu ugotavljata, da je večjezičnost v Kanalski dolini stoletna vsakdanjost in da lahko danes na tem območju govorimo o štirijezičnosti. Gre za edini tak primer v Italiji, izpostavljata predsednika društev in spominjata, da je bila Kanalska dolina dvojezično ozemlje (z nemščino in s slovenščino), že ko je bila sestavni del avstrijske Koroške. “Naša večjezičnost predstavlja element, ki zaznamuje naš teritorij. Trenutno nadgrajujemo že opravljene izkušnje in našo večjezičnost krepimo tudi na šolskem področju, s spodbudnimi rezultati”. Zato Sandrini in Wedamova pozivata občinske upravitelje, naj poskrbijo za uveljavitev vidne štirijezičnosti na podlagi veljavnih zakonov s postavitvijo tabel s toponimi v štirih jezikih, pri tem pa naj bodo vsi napisi enako veliki, da bodo vsi jeziki, ki jih govorijo na tem območju, deležni enakega kulturnega dostojanstva.
Večjezične table na začetku in koncu krajev ter občinskih ozemelj bi bile pomembne ne samo s kulturnega, temveč tudi s turističnega vidika. Večjezičnost bi namreč tako postala zaznavna značilnost, ki kraje v Kanalski dolini razlikuje od tisočih drugih krajev, saj je na primer v Italiji kje kvečjemu govor o trijezičnosti in trijezični toponomastiki. V Kanalski dolini pa govorijo kar štiri jezike, ki jih s povezanimi različicami Italija uradno priznava in ščiti, kot poudarjata društvi, pa je vprašanje vidne večjezičnosti z zakonskega vidika urejeno že približno dvajset let, zaščitna zakonodaja pa zagotavlja tudi potrebna finančna sredstva.
Da bi olajšali pravilno pisanje toponimov, tudi ko bo že postavljene table potrebno obnavljati, sta društvi »Kanaltaler Kulturverein« in »Združenje don Mario Cernet« pripravili seznam toponimov. Imena naj bi bila v vseh štirih jezikih v krajih od Kokove do Dipalje vasi, v italijanščini, furlanščini in nemščini v delu Tablje na levi strani Tabeljskega potoka in Mokrinah ter v italijanščini in furlanščini v delu Tablje na desni strani Tabeljskega potoka in ostalih vaseh. V iskanju vedno boljšega sožitja med raznimi kulturnimi dušami Kanalske doline bi taka rešitev omogočila, da ne bi noben tu govorjeni jezik zaostal.
***
Toponomastica in italiano-tedesco-sloveno-friulano all’inizio e alla fine di paesi e località e all’inizio e alla fine dei territori comunali della Valcanale con pari grafia per tutte e quattro le lingue su uno stesso cartello. È questa la richiesta dei circoli delle comunità tedesca e slovena valcanalesi, Kanaltaler Kulturverein e Združenje/Associazione Don Mario Cernet, alle amministrazioni comunali di Tarvisio, Malborghetto-Valbruna e Pontebba
Poziv Združenja don Mario Cernet in Kanaltaler Kulturverein: v Kanalski dolini naj bo toponomastika štirijezična
RispondiElimina