Silvester Gaberšček: “Beneškim ljudem bi vlival pogum, da se ne bi sramovali svoje identitete”

V tiskani izdaji Novega Matajurja, ki je izšla 27. novembra, smo objavili daljši pogovor z etnologom, sociologom in politikom Silvestrom Gabrščkom, ki je od leta 1992 zaposlen na Ministrstvu za kulturo kot svetovalec za kulturno dediščino. Od februarja 1996 do decembra leta 2000 (v času ministrov Janeza Dularja, Jožefa Školča in Rudija Šeliga) pa je bil na tem ministrstvu tudi državni sekretar. Gabršček je iz Zgornjega Posočja in zelo dobro pozna tudi naše kraje. V branje vam ponujamo izvleček iz omenjenega intervjuja.
Kultura je državotvorni steber našega naroda. To velja tudi za Slovence v Italiji. Kaj menite o naši kulturno-jezikovni ponudbi, s posebnim ozirom na Benečijo? Večkrat slišimo očitke, da je preveč starokopitna in malo zanimiva za mlajše generacije?
“Ponudba je glede na razmere zelo pestra, žal včasih med seboj premalo uglašena v udejanjanju temeljnega poslanstva. Vsaka kultura je večplastna in raznolika v svoji izraznosti, pomembno pa je, da je pristna, žlahtna, odprta navzven in v današnji čas, obenem pa življenjsko globoko povezana z lastnimi koreninami.”
V Špetru imamo multimedijski muzej SMO, v Reziji pa poleg Muzeja brusačev deluje tudi Muzej rezijanskih ljudi. So muzeji dober posredovalec naše kulture in zgodovine?
“Že dejstvo, da obstajajo znotraj večinskega kulturnega prostora tuje države, je velik dosežek, kaj šele vse večja odmevnost njihovega delovanja v širšem okolju. Največji dosežek pa je ne nazadnje v tem, da samim domačinom budijo in utrjujejo zavest o globokem pomenu ohranjanja lastne istovetnosti.”
Kobariški muzej in vsa dolina Soče z dediščino iz prve svetovne vojne sta postala mednarodni fenomen. Zakaj?
“Razlogov je več, vendar je vsem znano, da brez Zdravka Likarja vsega tega ne bi bilo. Sam menim, da je ta t.i. fenomen odsev na Gregorčičeve verze iz pesmi ‘Mojo srčno kri škropite’: ‘Pomlad iz krvi rodila cvetke tisočere bo ter prijazno mi gojila svoje nežne hčere bo. Deve zorne, dečki zali brali bodo rože te, v kite bodo jih spravljali, devali jih na srce…’ Te deve zorne in ti dečki zali, ki prihajajo v Posočje, so vnuki in pravnuki, ki so pred dobrim stoletjem tod po nepotrebnem prelivali svojo kri.”
Prihajate iz Gornjega Posočja in zato dobro poznate naše kraje. So stiki na tem območju na zadovoljivi ravni ali bi kazalo določene pobude posodobiti in jih opremiti z bolj sodobnimi pristopi?
“Stiki so razmeroma dobri, želel bi si jih vse več na vseh ravneh, saj smo konec koncev dediči istih korenin in zgodovinske usode; pravzaprav, ‘saj smo od nimar kot bratri vkupe v teh dolinah le odmislit moramo konfine’, ki so nam jih tujci skozi zgodovino postavljali na različne načine.”
Čemu bi dali prednost oziroma katere bi bile vaše prioritetne izbire, če bi bili kot etnolog odgovorni tudi za Benečijo?
“Ljudem bi vlival pogum, da bi bili bolj samozavestni in da se ne bi sramovali svoje identitete. Vsekakor bi nadaljeval delo, ki so ga zastavili Milko Matičetov, Pavle Merkù in mnogi drugi.”
http://novimatajur.it/attualita/silvester-gaberscek-beneskim-ljudem-bi-vlival-pogum-da-se-ne-bi-sramovali-svoje-identitete.html

Commenti

  1. Silvester Gaberšček: “Beneškim ljudem bi vlival pogum, da se ne bi sramovali svoje identitete”

    RispondiElimina

Posta un commento


Il tuo commento è l'anima del blog,
Grazie della tua visita e torna ogni tanto da queste parti , un tuo saluto sarà sempre gradito. *Olgica *

Post popolari in questo blog

Come disinfettare le mascherine usate - Koronavirus, tako razkužimo maske

ARTE VACANZA 7° EDIZIONE" di ACQUERELLO, FOTOGRAFIA, PERCUSSIONI, PITTURA, SCULTURA, ATELIER TEATRALE E DANZA

La palestra di arrampicata a San Leonardo