Osemnajsti december je po celem svetu od leta 2000 znan tudi kot mednarodni dan migrantov. Na ta datum so namreč leta 1990 sprejeli Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin. Vprašanje priseljencev pa je v zadnjih letih še posebno aktualno, saj vsepovsod govorijo o tako imenovani “migrantski krizi”, ki velja na primer tudi za enega izmed glavnih izzivov Evropske unije.
Statistični urad Republike Slovenije je objavil vrsto podatkov, ki zadevajo prebivalce Slovenije, katerih prvo prebivališče je bilo v tujini. Na začetku lanskega leta je v Sloveniji živelo 250 tisoč priseljencev (12,1 % prebivalstva): med temi je 96 tisoč novodobnih priseljencev, ki so v Slovenijo prišli od leta 2008 dalje, kar 112 tisoč pa je takih, ki so se tja preselili še pred osamosvojitvijo (med temi so bili seveda predvsem prebivalci iz drugih jugoslovanskih republik).
SURS je slovenske podatke primerjal tudi s podobnimi iz drugih držav članic Evropske unije (vsi se nanašajo na stanje, ki so ga zabeležili 1. januarja 2018). Če upoštevamo delež priseljencev med slovenskimi prebivalci, se Slovenija uvršča na 16. mesto v EU. Na vrhu te razpredelnice je Luksemburg, kjer je migrantov med prebivalci že skoraj polovica (46,5 %), najmanj priseljencev pa imajo na Poljskem (1,8 %). Delež priseljencev med prebivalci Italije (približno 10 %) je nižji od povprečja v EU (in tudi od slovenskega deleža) in državo uvršča na 19. mesto.
http://novimatajur.it/senza-categoria/slovenija-na-16-mestu-v-eu-po-delezu-priseljencev-med-prebivalci.html
Statistični urad Republike Slovenije je objavil vrsto podatkov, ki zadevajo prebivalce Slovenije, katerih prvo prebivališče je bilo v tujini. Na začetku lanskega leta je v Sloveniji živelo 250 tisoč priseljencev (12,1 % prebivalstva): med temi je 96 tisoč novodobnih priseljencev, ki so v Slovenijo prišli od leta 2008 dalje, kar 112 tisoč pa je takih, ki so se tja preselili še pred osamosvojitvijo (med temi so bili seveda predvsem prebivalci iz drugih jugoslovanskih republik).
SURS je slovenske podatke primerjal tudi s podobnimi iz drugih držav članic Evropske unije (vsi se nanašajo na stanje, ki so ga zabeležili 1. januarja 2018). Če upoštevamo delež priseljencev med slovenskimi prebivalci, se Slovenija uvršča na 16. mesto v EU. Na vrhu te razpredelnice je Luksemburg, kjer je migrantov med prebivalci že skoraj polovica (46,5 %), najmanj priseljencev pa imajo na Poljskem (1,8 %). Delež priseljencev med prebivalci Italije (približno 10 %) je nižji od povprečja v EU (in tudi od slovenskega deleža) in državo uvršča na 19. mesto.
http://novimatajur.it/senza-categoria/slovenija-na-16-mestu-v-eu-po-delezu-priseljencev-med-prebivalci.html
Slovenija na 16. mestu v EU po deležu priseljencev med prebivalci
RispondiElimina