Občina Kanal ob Soči je državnim inštitucijam naložila paleto zahtev, s katerimi bi javnost končno dobila verodostojne odgovore glede domnevnega onesnaževanja območja zaradi sežigalnice v cementarni Salonita Anhovo. Prebivalci so upali, da bodo zahteve bolj konkretne, zdaj pa želijo takojšnje ukrepanje, ne pa političnega izmikanja in prelaganja odgovornosti.
Pristojni morajo dosledno preveriti ustreznost slovenske in evropske zakonodaje na področju sežiga in sosežiga odpadkov in jo tudi spremeniti, če se izkaže, da je za življenje prebivalcev ob Soči neustrezna, je eden izmed sklepov občinskega sveta, ki je na izredni seji razpravljal pretekli četrtek. Državne institucije morajo nato podati jasna merila in dokaze, ki bodo zagotavljali neoporečno stanje okolja v občini Kanal ob Soči, jo seznanjati s potekom postopkov in upoštevati specifične okoliščine območja. Državi so naložili še revizijo vseh dozdajšnjih okoljevarstvenih dovoljenj za sosežig odpadkov v Salonitu, ki da mora z vlaganjem v najsodobnejšo tehnologijo čim prej zmanjšati svoje vplive zaradi sežiganja odpadkov.Istočasno s sejo sveta je potekal še množičen, toda miren in dostojen protest, ki ga je pripravila na novo ustanovljena civilna iniciativa občanov Danes!.
Zahteve iniciative so bile z izjemo revizije okoljevarstvenih dovoljenj konkretnejše. V Danes! namreč za prebivalce zahtevajo takojšnjo izenačitev mejnih vrednosti izpustov za sežigalnice in sosežigalnice, medtem ko naj se vsi začeti postopki prekinejo, dokler se zakonodaja ne uskladi z normativi sežigalnic. Prav tako naj se preneha kuriti nevarne odpadke, pri izdaji dovoljenj pa da je treba upoštevati obstoječe zdravstveno stanje lokalnega prebivalstva in ostale specifične okoliščine obravnavanega območja.Civilna iniciativa je opozorila, naj prebivalce politika in preostali odgovorni ne potisnejo čez mejo potrpežljivosti. “Sklepi, ki so jih sprejeli na občinski seji in o katerih uradno še nismo bili obveščeni, so povečini bolj ohlapni ali pa časovno preveč potratni, kar pomeni, da bi v času reševanja zbolelo še več ljudi. Situacija je tako resna, da dejansko potrebujemo hitro ukrepanje. Da je skrb utemeljena, potrjujejo tudi izsledki Onkološkega inštituta, kjer so primerjali pojavnost določenih oblik raka v kanalski občini s pojavnostjo na Goriškem in v Sloveniji,” nam je pojasnila Barbara Fajdiga Perše iz omenjene iniciative.
Zdravstveniportal.si navaja, da je v zadnjih 18 letih pri nas pretežni del azbestnih bolezni prizadel prav območje, ki ga dosežejo izpusti iz Salonita. “Od skupno 559 primerov azbestoz je kar 500 obolelih s tega območja, prav tako 1773 od skupno 1866 plevralnih plakov, od 189 mezoteliomov jih je kar 128 iz tega dela Slovenije, podobno pa je tudi s pojavnostjo pljučnega raka (65 od skupno 74). V istem obdobju so na področju, na katerega vplivajo izpusti Salonita Anhovo, priznali 2831 poklicnih bolezni – 128 agresivnih tumorjev oziroma mezoteliomov, 65 pljučnih rakov, 500 primerov azbestoze, 1773 plevralnih tlakov in 41 primerov različnih rakov, medtem ko so 324 zaposlenim v Salonitu poklicno bolezen priznali že pred tem.”
Vsaj nekaj se bo očitno le premaknilo. Primorski poslanec Matjaž Nemec (SD) je zaradi prej naštetega na vlado vložil pobudo za ustanovitev krizne skupine, ki naj skupaj z zdravniško in okoljevarstveno stroko, lokalno skupnostjo in zainteresiranimi poskrbi za uresničevanje ciljev zavoljo zdravega in varnega življenja.Novo poglavje nesoglasja med Salonitom Anhovo in delom lokalnega prebivalstva je letos spodbudil namen družbe za povečanje sežiga s 109.000 na 135.000 ton odpodkov. O tem od februarja odloča Agencija za okolje.
Toda bolj pomembno od samega okoljskega dovoljenja je dejstvo, da smejo cementarne emitirati celo petkrat več rakotvornih ogljikovih spojin kot sežigalnice.V Salonitu sicer poudarjajo, da lahko pokurijo 108.960 ton odpadkov na leto. Med letoma 2016 in 2019 so jih skupno sežgali okrog 150.000 ton domačih odpadkov. V cementarni so se že zavezali, da bodo začeli z neodvisno analizo vplivov razvojnih načrtov cementarne na okolje in zdravje ljudi.
“K izdelavi analize bomo povabili čim širši krog strokovnjakov s področja okolja in zdravja. Zaradi zagotavljanja transparentnosti in konstruktivnega dialoga bomo sodelovanje omogočili tudi vsem zainteresiranim deležnikom,” obljubljajo.
Prvi mož Salonita Julijan Fortunat dodaja, da v celoti spoštujejo zakonodajo: “Želimo si ovreči še tako minimalen dvom o vplivih, ki izhajajo iz delovanja naše družbe, zato začenjamo z neodvisno analizo vplivov naših razvojnih načrtov na okolje in zdravje. Slišimo potrebo po široki razpravi o naših razvojnih načrtih, ki naj vodijo k bistveno nižjim izpustom toplogrednih plinov ter ob uvajanju najboljših razpoložljivih tehnologij tudi naših vplivov na okolje.”
“NE IZMIKAJTE SE, UKREPAJTE ZDAJ!”
RispondiElimina