Da poco più di due anni gli sloveni della provincia di Udine riescono a guardare i programmi di Rai 3 bis dedicati alla minoranza slovena in Friuli Venezia Giulia. Lamentano, però, che questi programmi diano troppa poca visibilità a Valli del Natisone, Resia e Val Canale. Da una nostra ricerca è risultato che in dieci giorni il tg ha dedicato solo 5 minuti a queste zone. Abbiamo intervistato, a questo proposito, il caporedattore della redazione slovena, Marij Čuk, il quale ha affermato che, a causa della crisi economica, per quest’anno, è utopico pensare di avere un corrispondente fisso a Udine.
Rai premalo o Benečiji
Rai premalo o Benečiji
Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini so se duga lieta borili, de bi lahko videli slovenski program italijanske daržavne televizijske hiše. Vič ku dvie lieta odtuod so pravico dosegli in sada radi gledajo dnevnik in druge oddaje. Pa se partožujejo, de Rai premalo guori in kaže od njih. Želeli bi vsaki dan novice iz svojih kraju. Zatuo smo šli gledat, dost cajta so v slovenskem televizijskem dnevniku Rai namenili Benečiji, Reziji in Kanalski dolini v tiednu od 30. ženarja do 7. febrarja. 30. ženarja so v pregledu športnih novic omenili Igorja Tula, ki je prejel »Oskarja« Primorskega dnevnika za življensko delo v Planinski družini Benečije. 1. febrarja je napravla prispevek (servizio), ki je traju 1 minut in 22 sekundu o čezkonfinskih jaslih (asilo nido), ki bojo v Podbuniescu pa samuo na podlagi članka, ki ga je 31. ženarja objaviu italijanski znani dnevnik »la Repubblica«. 2. febrarja so pa posredovali novico (1 minut), de je koroški glavar Gerhard Dörfler ratu častni občan na Tarbižu. 3. in 4. febrarja iz naših kraju nie bluo še adne novica. V torak 5. so omenili srečanje parlamentarne komisije Republike Slovenije s predstavniki Slovencu videnske province v Špietru. Ja, so dogodek samuo omenili, zak’ so bli vsi posnetki iz obiska v Trstu. 6. febrarja so kar dugo (2 minuta in 30 sekundu) poročali o težkem finančnem stanju Novega Matajurja. 7. nie bluo spet nič. In tuole je vse. Vse kupe je v 10 dnevih televizijski dnevnik Rai posvetiu Slovencam v videnski provinči parbližno 5 minutu.
Nie bluo videti še adnega posneteka iz Benečije in Rezije tudi o pustu, ki ima v telih krajah bogato tradicijo. Liep prispevek o ruonškim pustu je na Debelinco, v nediejo 10. Febrarja par Mašere posneu regionalni televizijski dnevnik Rai po italijansko in ga pokazu ob 19.35. Domači ljudje so čakali 15 liet, de bi videli slovenske programe. Dost bojo muorali čakati, de bojo o njih poročali? Parvo oddajo po slovensko so lahko v videnski provinci videli 3. dičemberja 2010, kàr je dežela Furlanija Julijska krajina prešla iz analogne na digitalno televizijo. Takrat se je zdielo, de je bla odpravljena velika karvica, ki je bla Slovencam v telih krajah storjena že lieta 1992, kàr so Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino izključili iz dosega programu po slovensko. Vsi so se troštali, de bi bluo mogoče prenesti na televizijo dolgolietne izkušnje Radia Trst A. Tuole bi pomenilo parpraviti za Benečane, Rezijane in Kanalčane posebne oddaje, kakor so na radiu »Nediški zvon«, »Ta rozajanski glas« in »Tam kjer teče bistra Bela« in vzeti v redakcijo kajšnega časnikarja (gjornalista) in programista iz naših kraju. Seviede, napraviti tuole nie lahko zauoj hude gospodarske krize in tud’ kier Rai oddaja vsega kupe samuo štier ure na tiedan po slovensko. Mislimo pa, de so se Slovenci v videnski provinci zaslužili svoj prestor in muorejo nadoknaditi do sada zamujen cajt. Tuole nie bi biu nobedan šenk, ampa težkuo pardobljena pravica, zatuo ki televizijski program Rai po slovensko parpada tudi Slovencam v videnski provinci. Na telo temo so guorili že na začetku malo dni prej, ko so začeli biti vidni v naših dolinah programi po slovensko, v oddaji »Mixer«, v kateri so se soočali Roberto Collini, ki je takrat biu direktor deželnega sedeža Rai, glavni urednik slovenske redakcije Marij #uk, funkcionar Rai iz Rima in predstavnika Benečanu Giorgio Banchig in ˘iva Gruden. Odgovor zastopniku Rai je biu pozitivan, čeprù »v mejah finančnih moči, ki jih ima slovenski program,« kar sevieda nie dalo velikega upanja, de se iz želje pride do konkretne realizacije oddaj. In takuo je tudi ratalo. Kaj bi lahko storili? Slovenci v videnski provinci so se močnuo borili za pravico do »svoje« televizije. Zgodilo se je tudi množično zbieranje podpisu pruoti nedopustni diskriminaciji, ki ga je v 90. lietah začela Planinska družina Benečije in h kateremu so se potle pardružile vse slovenske organizacije v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Slovenci iz Videnske pokrajine od lieta 1866, odkar so del Italije, so bli ločeni od rojaku Taržaškega in Goriškega. Kaže, de se zgodovina ponavlja in tudi v dobi televizije in interneta še naprej ostajajo osamljeni.
Nie bluo videti še adnega posneteka iz Benečije in Rezije tudi o pustu, ki ima v telih krajah bogato tradicijo. Liep prispevek o ruonškim pustu je na Debelinco, v nediejo 10. Febrarja par Mašere posneu regionalni televizijski dnevnik Rai po italijansko in ga pokazu ob 19.35. Domači ljudje so čakali 15 liet, de bi videli slovenske programe. Dost bojo muorali čakati, de bojo o njih poročali? Parvo oddajo po slovensko so lahko v videnski provinci videli 3. dičemberja 2010, kàr je dežela Furlanija Julijska krajina prešla iz analogne na digitalno televizijo. Takrat se je zdielo, de je bla odpravljena velika karvica, ki je bla Slovencam v telih krajah storjena že lieta 1992, kàr so Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino izključili iz dosega programu po slovensko. Vsi so se troštali, de bi bluo mogoče prenesti na televizijo dolgolietne izkušnje Radia Trst A. Tuole bi pomenilo parpraviti za Benečane, Rezijane in Kanalčane posebne oddaje, kakor so na radiu »Nediški zvon«, »Ta rozajanski glas« in »Tam kjer teče bistra Bela« in vzeti v redakcijo kajšnega časnikarja (gjornalista) in programista iz naših kraju. Seviede, napraviti tuole nie lahko zauoj hude gospodarske krize in tud’ kier Rai oddaja vsega kupe samuo štier ure na tiedan po slovensko. Mislimo pa, de so se Slovenci v videnski provinci zaslužili svoj prestor in muorejo nadoknaditi do sada zamujen cajt. Tuole nie bi biu nobedan šenk, ampa težkuo pardobljena pravica, zatuo ki televizijski program Rai po slovensko parpada tudi Slovencam v videnski provinci. Na telo temo so guorili že na začetku malo dni prej, ko so začeli biti vidni v naših dolinah programi po slovensko, v oddaji »Mixer«, v kateri so se soočali Roberto Collini, ki je takrat biu direktor deželnega sedeža Rai, glavni urednik slovenske redakcije Marij #uk, funkcionar Rai iz Rima in predstavnika Benečanu Giorgio Banchig in ˘iva Gruden. Odgovor zastopniku Rai je biu pozitivan, čeprù »v mejah finančnih moči, ki jih ima slovenski program,« kar sevieda nie dalo velikega upanja, de se iz želje pride do konkretne realizacije oddaj. In takuo je tudi ratalo. Kaj bi lahko storili? Slovenci v videnski provinci so se močnuo borili za pravico do »svoje« televizije. Zgodilo se je tudi množično zbieranje podpisu pruoti nedopustni diskriminaciji, ki ga je v 90. lietah začela Planinska družina Benečije in h kateremu so se potle pardružile vse slovenske organizacije v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Slovenci iz Videnske pokrajine od lieta 1866, odkar so del Italije, so bli ločeni od rojaku Taržaškega in Goriškega. Kaže, de se zgodovina ponavlja in tudi v dobi televizije in interneta še naprej ostajajo osamljeni.
L
Buongiorno e piacere di aberti incontrata.
RispondiEliminaAprirò ancora questa "finestra" anche per conoscere la tua terra che mi è vicina ma della quale non so nulla.
Mandi!