Slovenistica a Udine

Slovenistika v Vidnu

http://www.dom.it/slovenistika-v-vidnuemslovenistica-udineem/
Quest’indagine svolta sull’insegnamento della lingua slovena all’Università degli studi di Udine ha rivelato che, nonostante la situazione finanziaria dell’università non sia rosea, la cattedra di sloveno a Udine è la più grande in Italia. Qui, infatti, lavorano due professori, con la collaborazione di docenti a contratto e di una lettrice. Gli studenti per gli standard di queste lingue ‘minori’ sono abbastanza numerosi. A studiare sloveno sono in 30; alle lezioni partecipano, inoltre, anche studenti provenienti da altri corsi di studi.

V Vidnu se lahko študentje učijo slovenščine ne samo na oddelku za tuje jezike in književnosti, ampak tudi na bivši fukulteti za izobraževalne vede (Corso di studio in Scienze della formazione), ki je edina v Italiji, ki ima curriculum tudi za slovenistiko in je to prav dobra novica. Katedra za slovenistiko na univerzi v Vidnu je največja v Italiji, saj poučujeta profesorja Roberto Dapit in Marija Bidovec s pomočjo lektorice Urške Kerin ter pogodbeno drugi predavatelji. Študentov slovenistike je približno trideset in poleg njih so izrazili zanimanje za slovenščino tudi študentje iz drugih študijskih smeri. #eprav ni finančno stanje univerze rožnato, so študentje slovenistike, ki prihajajo večinoma iz Vidna ali okolice, nekateri pa tudi iz južne Italije, zelo aktivni. Vsako leto na videnski univerzi organizirajo različne pobude, kot so na primer srečanja s slovenskimi pisatelji, na katerih pogosto študentje aktivno sodelujejo. Maja lani je prišel na obisk tudi slavni tržaški pisatelj Boris Pahor. Tudi v tem akademskem letu imajo res pestri program. »13. in 14. marca bo skupno s študenti iz Trsta in Padove srečanje na temo Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma – nam je povedala
lektorica Urška Kerin –. V tem okviru bo okrogla miza in ogled enega izmed dokumentarnih filmov. Obiskali bomo tudi sedež Primorskega dnevnika v Gorici in se družili s študenti. Imamo tudi priložnost, da bi se srečali tudi s pesnico Jolko Milič.« Aktivno so se udeležili tudi projekta Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma. Vsaka univerza je prevajala v italijanščino podnapise nekaj filmov o znanih Slovencih in slovenskih znamenitostih. Naši študentje so prevajali film o Ivani Kobilici in o Cerniškem jezeru. »V aprilu bo univerzo v Vidnu – nam je še sporočila Kerinova – obiskal sodobni slovenski pesnik Uroš Župan, s katerim načrtujemo literarni večer in druženje. «Študentje imajo tudi na razpolago štipendije, ki jih nudi univerza, da bi se udeležili seminarja slovenskega jezika in kulture v Ljubljani ali pa poletne šole v Bovcu. Poleg tega imajo tudi priložnost, da bi šli pol leta ali pa celo leto v Slovenijo hvala evropskemu projektu Erasmus. »Na univerzi v Vidnu tesno sodelujemo tudi s Slovenijo – nam je povedal Roberto Dapit, ki poučuje slovensko literaturo in antropologijo –. Naš mednarodni center za večjezičnost (Centro internazionale sul plurilinguismo) sodeluje pri evropskem projektu Jezik/Lingua, ki ima namen, da se poveča raba italijanščine in slovenščine kot večinskega oz. manjšinskega jezika in da se razširi poznavanje slovenščine v Italiji in italijanščine v Sloveniji«. V tem sklopu je septembra lani prof. Dapit priredil prav na univerzi v Vidnu simpozij s strokovnjaki iz Slovenije in Italije. Prof. Dapit je tudi znanstveni odgovornik projekta Zborzbirk. »To je bilateralni projekt, ki ga vodi Znanstveno raziskovalni center slovenske akademije Znanosti in umetnosti s svojo raziskovalno postajo Nova Gorica. Projekt ima namen vrednotiti krajevne zbirke kulturne dediš@ine v obmejnem prostoru med Alpami in Krasom na slovenski in italijanski strani«.
Poučevanje slovenščine ima na univerzi v Vidnu dolgo in bogato tradicijo. Prvi oddelek za slovanske jezike se je rodil že leta 1968. Leta 1971 so začeli poučevati slovenski jezik skupaj s hrvaščino in ruščino. Prvi profesor slovenščine je bil znani jezikoslovec Jože Toporišič. Sledila so mu druga slavna imena kot na primer Martin Jevnikar, ki je bil tudi direktor tega oddelka, in mladi ruski strokovnjak Nikolai Mikhailov. Poleg slovenščine, ruščine in hrvaščine so po nekaj let začeli poučevati tudi poljščino in češčino ter leta 1995 madžarščino. Od takrat se je oddelek imenoval bolj nasplošno »oddelek za jezike vzhodne Evrope«, ki je bil edini v Italiji s študijsko smerjo mednarodne medijacije. Današnji dan situacija poučevanja slovanskih jezikov ni rožnata. Zaradi hude gospodarske krize, ki na primer ne dovoli, da se kupijo potrebne knjige za knjižnico in zaradi t. i. reforme Gelmini, ki zahteva, da na enem oddelku mora poučevati najmanj 35 profesorjev, oddelek za jezike in kulture srednje-vzhodne Evrope, s katerim se je univerza v Vidnu ponašala v celi Italiji, ne obstaja več. Zdaj spada k oddelku za tuje jezike in književnosti. To pomeni, da je še mogoče se ukvarjati s temi jeziki, ampak v širšem okviru.