Pravljica iz Črneje (Neme) - Favola di Cergneu (Nimis)

Negli anni 45/46  a Cergneu-Cerneja si parlava ancora  lo sloveno, poi la lingua si è estinta perchè il friulano e l'italiano l'hanno assimilata.Purtroppo questa   ricchezza  è andata persa!

Questa favola,raccontata da un bambino di 12 anni, è stata raccolta dal prof. Niko Persic per la sua tesi di laurea sul dialetto di Cergneu nell'anno 1945-46 ,è un importante documento che si trova al museo etnologico di Lubiana.
Il prof. Persic (1922-2004) è stato docente di lettere al Liceo Stellini di Udine ed è stato collaboratore del Matajur nei primi anni della sua esistenza.

fonte: http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/slovenski_etnograf_20_21_1951_persic_dve.pdf

PERSIČ, Niko. Dve pravljici iz Črneje V: Slovenski etnograf. - ISSN 0350-0330. - Letn. 3/4 (1950/1951), str. 354-357

povedal 12 letni deček - raccontata da un bambino di 12 anni
Zapisal Niko Persic

Dan bôt so bê tàrjie sìnuvje, an so mieli tri koéè. An zàt te bòj stari
o uzèij nèa an oi SÒ14. An zàt o videij nu bàbu tu nu pòcu ke na ni moria
veljesti riòn. An zàt na mu gàia ke ju U'On yljece. On o ni tieri an zat o àòu-.
O sòu tu dan pais, an obrjèduj} karabinìrji. One so mu uzèli konà an so
a lozlè tò o parazòn. O parsòu te sekòndi, o zèy koiià an 01 sòu še te. O sòu po
tèi poti ku te drìii; O' vìde^ še te tu bàbu, tu tèj poči. An na mu gala ke ju iilječe
viòn. An on o ni tiey an O' šo^, po' tèi poti ku te driii. An še tèa soi ložli to u
paražon. An zàt te tjarči o šoij an o vìdey še te tu bàbu, ka na mu ^Ma
ke ju ijlječe ijon. An te o ju uljekuu yòn. An zàt na mu dala dan tavajiič ke
kâr a o zlargòu 01 vìdeij pôijno za jesti. An zàt na mu dala nu borsètu ke
kàr o bùia tO' mìr če skakati ijon nóme sóijte. An zàt na mu dàla dan sivilòt
ko kar o sivila če risè jtidje skakati. An zàt o šou še te. An še tèa so zapèrli
an mu ijzèli konà. Alòre drùi dân o parsòu dòu te od minestre; zat te mali
o zlargòu tavajùc an soi poicnèli jèst. An te dirùi o muoruu jetì nâzat zàke
niso tjeli jesti miiièstre naà. An zat o sòu or an povjedou rèu ke nécejo
jésti, ke majò dan tavajùc ke mâ usaà za jésti. An zàt re 01 poslòu nèa po
tèa ko pride or. An zàt o šoij or an mu gàu kuo če za te tavajùc. On o
éàu ke ma pokazali naà hči na koliaioi. An zàt o sòy spèt u parazòn. Pòten
drùi dân o sòu dòu spèt te od miiièstre. Te ko mieu sivilòt 01 takòu sivilàt
an te od minestre o takòu skakat, an o ju usù razlìu dòu niies nòe. An zàt
0 sòu or jokòc, uòs opečen, or rèu. An zàt o poslòu a puon ( = po naà)
a on o sòu or. An zàt o mu éàu ku» če za te sivilòt. A on o gàu ke ma
pokazati te pàlac debèli to u nòe. An zàt oi sòu spèt to u parazòn. Pòten
01 parsòu dòù spèt te od miiièstre an zàt 01 takòu bùtat tu športu tu mìr, an so>
skakali uòn sòute. An zàt so poslali puon usaà za jésti. A pòten o sòu
or an o gay rèu ke nécejO' jésti. An zàt re o je a poslòu dou puon an o
éàu kuo če še za tu borsètu. An zàt o è^u ko mâ jeti spàt z iîa hčerju nu
nuoć. An zàt so bê in doi spàt ž nu, an zat s tïn krajan ke na bô obràéena
tèa na če uzêti. Alòre poi noče toi a jèlo sràne an zàt te ot tavajùca o sòu
scàt tu dan peč; an zàt oi persoy nâzat jedôc karamele an o é^u ke snjedou
naà drèk te ko sràu- An zàt o sòu še te drùi sràt, an zàt oi sniedou ôbe
duà kùpa. Pôten to je smardielo s tin krajan ko biu te ko snjedoij drèk.

Prevod v knjižno slovenščino

Enkrat soi bili trije mladeniči in so imeli tri konje. In potem je najstarejši
vzel enega in šel. In potem je videl babo v vodnjaku, ki ni mogla priti ven.
In potem mu je rekla, naj jo povleče ven. On ni hotel in potem je šel. Šel je
v vas in srečal orožnike. Vzeli so  mu konja in dali v ječo-. Prišel je drugi,
vzel konja in šel tudi on. Šel je po isti poti kot prvi. Tudi ta je videl babo
v tistem vodnjaku. In ona mu je rekla, naj jo povleče ven. In on ni hotel in
je šel po isti poti kot prejšnji. In tudi tega so dali v ječo. In potem je šel tretji
in videl tudi on babo, ki mu je rekla, naj| j|o povleče ven. In ta jo je povlekel
ven. In potem mu je dala prtiček: ko ga je razgrnil, je videl polno jedi.
In potem mu je dala torbicoi: ko udari z njo ob zid, bo skakal ven sam denar.
In potem mu je dala piščalko: ko zapiska, bodo vsi ljudje skakali. In potem
je šel tudi ta. In tudi tega so zaprli in mu vzeli konja. Drugi dan je prišel

dol (ječar, služabnik) z juho. Potem je najmlajši (brat) razgrnil prtiček in
začeli  jesti. In on je moral iti nazaj, ker niso hoteli jesti njegove juhe.
In potem je šel gor in povedal kralju, da nočejo' jesti, da imajo prtiček, ki ima vsega zadosti. In potem je kralj poslal po tistega, naj pride gor. In potem
je (mladenič) šel gor in (kralj) mu je rekel, kaj hoče za ta prtiček. On je
rekel, da mora njegova hči pokazati koleno. In potem je šel spet v ječo. Potem
drugi dan je šel spet dol tisti z juho. Ta, ki je imel piščalko, je začel piskati
in tisti z juho je začel skakati in jo je vso razlil med noge. In potem je šel
gor objokan, ves qjecen, gor h kralju. In potem je (kralj) poslal ponj in
(mladenič) je šel gor. In potem mu je (kralj) rekel, kaj hoče za to piščalko.
In on je rekel, da mora (kraljična) pokazati debeli prst na nogi. In potem je
šel spet v ječo. Potem je prišel dol spet ta z juho in potem je oni začel tolči
s torbico ob zid in je skakal ven denar. In potem so poslali po vseh vrst jedi.
In potem je šel (služabnik) gor in rekel kralju, da nočejo jesti. In potem ga
je kralj poslal dol po (mladeniča) in je rekel, kaj hoče za to torbico. In potem
je rekel, da mora iti spat z njegovo hčerjo eno noč. In potem sta spala z
njo v dveh; in potem v tisti kraj, kamor bo obrnjena tega bo ona vzela.
Potem ga je ponoči pritisnilo na stran in ta s prtičem je šel srat v posodo (?).
In potem je prišel nazaj, jedel je karamele in rekel, da je snedel svoje blato.
In potem je šel tudi oni srat in potem je snedel oba kupa. Potem je smrdelo
s tiste strani, kjer je bil oni, ki je jedel blato. In potem drugi dan je bila
obrnjena k temu, ki je jedel karamele, in je vzela tega.

Pripomba - Commento
Tukajšnji pravljici je Niko Persic zapisal pozimi 1945/46 ko je v Crneji
nabiral jezikovno gradivo (gl. N. Persic, C r n e j a. RAZGLEDl V. Trst 1950,
str. 89—92) za svojo doktorsko disertacijo »I1 dialetto di Cergneu .
Pravljici — krajevno ime je pravzaprav »pravica« — sta vzeti iz dodatka k diser­-
taciji, ki je shranjena v Institutu za slovansko filologiio na univerzi v Padovi
(prim. A. Cronia, Contributo alla dialettologia slovena. SR III, 1950, str. 321).
1. Za prvo črnejsko »pravico« imamo med rokopisnim gradivom v arhivu
Etnografskega muzeja v Ljubljani zanimivo inačico »Od fruške« iz slov. Istre
(moj zapis iz Babičev pri Kopru, 1950; teren 4, zvezek 33, str. 62—65). Olede treh
čudodelnih darov, ki jih dobi najmlajši brat, prim. Bolte-Polivka, Anmerkungen
zu den KHM der Briider Grimm, I, 360. Tukajšnji mladeničevi pogoji za odstop
čudodelnih predmetov se drugod pojavljajo kot preizkušnja ali uganka, kakšno
posebno znamenje ima kraljična na telesu; o tem obširneje V. Ja. Propp, {I s tori -
česki e korn i volšebno j skazk i — meni dostopno samo v italijanskem
prevodu:) »Le radici storiche dei racconti di fate.« Einaudi, Torino 1949, str. 520.

Obe pravljici sta zapisani zvesto po pripovedovanju. Snovno imata svojo vrednost, način izražanja pa je precei okoren. Pač ni rojen pravljičar vsak, kdor pripoveduje. Seveda priložnostnemu 12-letnemu (!) pri­-
povedovalcu ne moremo zameriti. In zapisovalcu tudi ne, saj mu je bilo v prvi
vrsti za to, da dobi jezikovno pristen tekst.
Za tukajšnjo objavo je izvirni Persičev zapis zaradi tiskarskih težkoč precej
poenostavljen. Izpadla so znamenja za kvaliteto vokailov; "à. ê, î, o, "ii podajamo
z à, è, ì, ò,ù; nam. ie in uo bereš povsod ie in uo; v infinitivih je e nadomeščen
z i; g = g'. Na nekaterih redkih mestih slutim, da zapisovalec ni podal original­
nega glasu (če, nečejo, hči = će, nećejo, hći), vendar nisem hotel posegati v rokopis.
Samo za nedosledno rabo nj in ii sem povsod dal n. Pri prevajanju v knjižno
slovenščino sem v dvomih upošteval zapisovalcev italijanski prevod, razen na enem
mestu: tu da n pe č — su un sasso (kamen — peć — je v terskem dialektu
ženskega spola).

Milko Matičetov



Ringrazio il sig.Gregor  e il prof. Alex Persic (figlio del prof.Niko ) per  l'autorizzazione a pubblicare la favola  nel mio blog.



Per la  traduzione in italiano del testo in sloveno usare traduttore.

foto personale