Je zaries an poseban sviet, tist, ki se nam je odparu v nediejo, 22. obrila, ko smo se sprehodil po stazicah od Gorenjega Marsina do koče na Matajure an nazaj. 
Tel liep an zanimiv pohod je organizala Planinska družina Benečije, de bi spoznal življenje marsinskih judi do petdeset liet od tega. Družine so skor vse imiele kazone, pasle so krave, muzle so mlieko an ga pejale v mlekarinco, tam blizu na planino.
Kazone smo srečal na Dolenji planini, Ta za baznan (tri družine so pasle krave, Žuanči do Medvežu, Kruči an Tini od Obalu), potle Ta na čel, kjer je bla prava kazonska vas, tam so imiel tudi mlekarinco (so pasli krave Urši od Medvežu, Čiuki iz Barda, Uogrinkini od Jerebu, Klinčanji iz Klina, Jaki, Barnesi, Košerji, Lahi an drugi Uogrinkini od Žoržu).
Na te Gorenji planini pa so Marsinci imiel vič pašniku. Na tlaki so pasle krave družine Ragodiči (Žuanini ta na placu) od Marsiela, Pavlini an Štefenadi od Juretiču, Doji od jerebu an Baštjani dol od Pocer. Tan je biu konfin s pašnikom Ta za tlako, kjer so imiel kazone Kajanci od Juretiču, Malevškini od Marsiela, Bevandi an Tonici od Medvežu. Na tem kraju je bla tudi mlekarinca, tam je živeu mlekar, ki je pardielu maslo, ser, skuto an batudo. Skuto an batudo so sami pojedli, vse drugo so šli dol do Štupce prodajat.
Na babi so pasli krave Obalči od Obalu, Dižaci an Velenči iz Barda, Maskoviči dol od Pocer.
Buj gor na varh, Za babo, so ankrat pasle krave tri družine: drugi Velenči iz Barda, Mazinči od Jerebu an Ragodiči (Žuanini ta par patoce) od Marsiela.
Narbuj deleč sta bla še dva kazona: Na čufah je biu tist Šmonove družine iz Barda, Par adrečih kamjah je biu pa Protove družine dol od Pocer.
Go mez kazonu je pisu še pred parvo svetovno vojno profesor Francesco Musoni, ko je raziskovau naše doline. Te narbuj vesok je biu Za kuninan, Musoni je pisu tudi od kazonu, ki so stal Na vartoncah (od Kocove družine iz Starmice), Na močilah (Zmalu kazon) an Na cvietnah, kjer so pasli krave Lukej an Pojaki.
Do približno lieta 1900 je stala še adna marsinska planina na kraju Dolinca, tam so pasli krave Muhureli od Obalu, Šinki od Medvežu an Pačeji iz Starmice, Pojaki pa so imiel kazon za senuo.
Vse tele podatke je zbrala Luisa Battistig, kažejo nam, kakuo so se naše judi trudil za imiet tiste, kar so potreboval za živiet (kajšan krat za preživiet) an nič vič. Biu je an sviet, ki šigurno za naše mlade se zdi poseban an zlo deleč od vsega tistega, ki živijo donas.
An takuo je, pa tuole ne pride reč, da ga muormo pozabit. Vsieh marskinskih zakonu pod Matajuran je bluo 37. Po cieli naši dolini lieta 1930 smo imiel vič ku 5000 krav, počaso počaso jih je bluo nimar manj, donas pa jih skor štejejo na parste.
http://novimatajur.it/cronaca/kazoni-an-mlekarince-marsinsko-zivljenje-ku-ankrat.html
Tel liep an zanimiv pohod je organizala Planinska družina Benečije, de bi spoznal življenje marsinskih judi do petdeset liet od tega. Družine so skor vse imiele kazone, pasle so krave, muzle so mlieko an ga pejale v mlekarinco, tam blizu na planino.
Kazone smo srečal na Dolenji planini, Ta za baznan (tri družine so pasle krave, Žuanči do Medvežu, Kruči an Tini od Obalu), potle Ta na čel, kjer je bla prava kazonska vas, tam so imiel tudi mlekarinco (so pasli krave Urši od Medvežu, Čiuki iz Barda, Uogrinkini od Jerebu, Klinčanji iz Klina, Jaki, Barnesi, Košerji, Lahi an drugi Uogrinkini od Žoržu).
Na te Gorenji planini pa so Marsinci imiel vič pašniku. Na tlaki so pasle krave družine Ragodiči (Žuanini ta na placu) od Marsiela, Pavlini an Štefenadi od Juretiču, Doji od jerebu an Baštjani dol od Pocer. Tan je biu konfin s pašnikom Ta za tlako, kjer so imiel kazone Kajanci od Juretiču, Malevškini od Marsiela, Bevandi an Tonici od Medvežu. Na tem kraju je bla tudi mlekarinca, tam je živeu mlekar, ki je pardielu maslo, ser, skuto an batudo. Skuto an batudo so sami pojedli, vse drugo so šli dol do Štupce prodajat.
Na babi so pasli krave Obalči od Obalu, Dižaci an Velenči iz Barda, Maskoviči dol od Pocer.
Buj gor na varh, Za babo, so ankrat pasle krave tri družine: drugi Velenči iz Barda, Mazinči od Jerebu an Ragodiči (Žuanini ta par patoce) od Marsiela.
Narbuj deleč sta bla še dva kazona: Na čufah je biu tist Šmonove družine iz Barda, Par adrečih kamjah je biu pa Protove družine dol od Pocer.
Go mez kazonu je pisu še pred parvo svetovno vojno profesor Francesco Musoni, ko je raziskovau naše doline. Te narbuj vesok je biu Za kuninan, Musoni je pisu tudi od kazonu, ki so stal Na vartoncah (od Kocove družine iz Starmice), Na močilah (Zmalu kazon) an Na cvietnah, kjer so pasli krave Lukej an Pojaki.Do približno lieta 1900 je stala še adna marsinska planina na kraju Dolinca, tam so pasli krave Muhureli od Obalu, Šinki od Medvežu an Pačeji iz Starmice, Pojaki pa so imiel kazon za senuo.
Vse tele podatke je zbrala Luisa Battistig, kažejo nam, kakuo so se naše judi trudil za imiet tiste, kar so potreboval za živiet (kajšan krat za preživiet) an nič vič. Biu je an sviet, ki šigurno za naše mlade se zdi poseban an zlo deleč od vsega tistega, ki živijo donas.
An takuo je, pa tuole ne pride reč, da ga muormo pozabit. Vsieh marskinskih zakonu pod Matajuran je bluo 37. Po cieli naši dolini lieta 1930 smo imiel vič ku 5000 krav, počaso počaso jih je bluo nimar manj, donas pa jih skor štejejo na parste.
http://novimatajur.it/cronaca/kazoni-an-mlekarince-marsinsko-zivljenje-ku-ankrat.html
Kazoni an mlekarince, marsinsko življenje ku ankrat - I casoni e le latterie,vita a Mersino come una volta
RispondiElimina