Nelle Valli del Natisone e del Torre, in Val Resia e in Valcanale, con l’aumento delle temperature, è scattato l’allarme zecche, che a causa dell’abbandono dei terreni e dei boschi qui più che altrove trovano un habitat ideale. Molti agricoltori, boscaioli ed escursionisti testimoniano che non ce ne sono mai state come quest’anno.
Le zecche sono pericolose per l’uomo e gli animali. E a causa dei cambiamenti climatici, la proliferazione di questi piccoli aracnidi è in aumento e ha determinato un incremento di malattie dovute al loro morso del 400 per cento in 30 anni.
Le zecche, contrariamente a quanto si possa credere, non saltano e non volano, ma attendono le loro «vittime» sulle estremità delle piante. Così, il malcapitato di turno, durante la propria escursione all’aperto, rischia di ritrovarsi uno di questi piccoli parassiti addosso mentre gli passa accanto. Aggrappandosi con le loro piccole zampette, cercano subito un posto dove infilare la testa sotto pelle e succhiare il sangue, utile per passare allo stadio successivo o per far maturare le uova.
Il morso di per sé non è doloroso, tuttavia se l’animale rimane troppe ore attaccato al corpo può provocare malattie attraverso il rigurgito del pasto. Inculcando nella ferita alcuni agenti patogeni, le zecche provocano diverse malattie nell’uomo: dalla meningoencefalite alla malattia di Lyme, dalla febbre bottonosa alle febbri ricorrenti.
Nel 70 per cento dei casi, dopo un morso di zecca, si manifesta un’infezione senza sintomi che passainosservata. Mentre nel 30 per cento restante possono sorgere gravi problemi dovuti al conseguimento delle malattie sopracitate.
Gli accorgimenti da adottare durante le escursioni tra i boschi o immersi nella natura sono diversi. Innanzitutto è utile evitare di tenere zone della cute esposte mentre si cammina nell’erba alta; indossare abiti chiari e ben visibili invece facilta l’individuazione dei parassiti che si attaccano ai vestiti; mentre al termine della propria escursione, occorre esaminare scrupolosamente ogni parte del corpo; ancora meglio se si lascia effettuare il controllo ad altri: alcuni di questi animali possono essere addirittura più piccoli di un millimetro.
Per staccare una zecca infilata nella pelle ci sono alcune regole da seguire. Per prima cosa non si devono utilizzare: alcol, benzina, acetone, ammoniaca oppure olio. Questo perché si corre il rischio di irritare l’animale facendolo vomitare all’interno della ferita causata dal morso. Per effettuare la rimozione in modo sicuro occorrono delle pinzette e tantapazienza.
Posizionandole il più vicino alla pelle (lì si trova la parte più dura), si stacca l’animale con movimenti rotatori, tenendole invece sull’addome si rischia di farla scoppiare causando uscita di sangue infetto. Un volta asportata la zecca correttamente disinfettare bene.
La meningoencefalite da zecca o TBE è una malattia di natura virale che può colpire il sistema nervoso centrale e/o periferico. Questa malattia può avere un decorso serio e potenzialmente grave.
Poiché non esiste una cura per la TBE, il miglior modo per prevenirla è la vaccinazione, consigliata a chi vive, lavora o frequenta abitualmente le zone a rischio per tale infezione.
La vaccinazione è gratuita per i residenti in Friuli Venezia Giulia e per gli esposti professionalmente in area a rischio, per i volontari della protezione civile operanti nei settori dell’antincendio boschivo e dei cinofili, con compartecipazione alla spesa per i non residenti.
Zaraščene in neobdelane površine Benečije, Rezije in Kanalske doline so idealno okolje za klope. Klopi delujejo kot prenašalci mnogih nevarnih bolezni. Med najpomembnejšima sta klopni meningitis in lymska borelioza. Nevarnost predstavljajo tudi toksini in druge snovi v klopovi slini. Prvi lahko povzročijo klopno paralizo, na druge snovi pa se lahko organizem odzove s preobčutljivostjo in nastopi alergijska reakcija. Klopi prenašajo bolezni tudi na domače živali.
»Obvarujte se pred boleznimi, ki jih prinašajo klopi«, je sporočilo v priročniku, ki ga je pred leti štirijezično (italijansko, slovensko, nemško in furlansko) izdala Zdravstvena ustanova št. 3 »Gornja Furlanija«. Našim bralcem posredujemo slovensko besedilo.
Klopi spadajo v družino pršic. Zelo so majhni (nekaj milimetrov) in temno rjave barve. Gre za občasne zajedavce številnih divjih in domačih živali, ki včasih napadajo celo človeka. Najraje bivajo v vlažnih in senčnih gozdnatih območjih, pokritih z divjim rastjem ter s plastjo suhega listja. Veliko klopov najdemo tudi v podrasti, na neobdelanih travnikih in po gozdnih poteh, ki si jih utirajo divje živali; prisotni so na stranskih stezah ali pa skriti v travi in grmovju. (…) Najbolj aktivni so od pomladi do jeseni, predvsem ob najvišjih dnevnih temperaturah. Pozimi jih lahko včasih najdemo tudi na zmernejših višinah, kjer ni snega.
Zakaj so nevarni
Med hranjenjem lahko klop okuži človeka s številnimi zdravju škodljivimi mikroorganizmi. Na našem območju klopi prenašajo borelijo (ki povzroči lymsko boreliozo ali lymsko bolezen), ehrlichijo (ki povzroči ehrlichiozo) ter virus klopnega meningoencefalitisa (znanega tudi kot KME).
Lymska bolezen
Okužba z borelijo se običajno (vendar ne vedno) začne s pordelo kožo, ki se približno po dveh tednih pojavi na mestu ugriza. Rdeči krožni izpuščaj je neboleč in se postopno širi, zaradi česar ga imenujemo eritema migrans. Če je ne zdravimo v tej fazi, lahko bolezen napreduje in se v naslednjih stadijih razširi tudi na sklepe, živčni sistem, srce in notranje organe. Lymsko bolezen lahko učinkovito zdravimo s specifično antibiotsko terapijo.
Ehrlichioza
Ehrlichioza je okužba, ki jo zlahka spregledamo. Pri simptomatskih primerih se pojavi z vročino in znaki gripe, kot so mišične bolečine, slabost in bruhanje. Pri oslabelih osebah se lahko bolezen razširi na različne notranje organe.
Preventiva
V kolikor cepivo proti lymski bolezni in ehrlichiozi ne obstaja, je treba paziti: da se med sprehodi izogibamo morebitnim klopom v travi in rastlinju, tako da hodimo po sredini steze. Koristni varnostni ukrep je tudi izbor svetlih oblačil, na katerih klope lažje opazimo, ter oblačil z dolgimi rokavi in hlačnicami (te naj bodo zatlačene v nogavice, podplati pa do gležnjev obvarovani v zaprtih čevljih). Izpostavljeno kožo lahko zaščitimo z repelenti, ki jih običajno uporabljamo proti žuželkam, vendar pa se njihova uporaba odsvetuje otrokom in nosečnicam. V primeru dela ali bivanja na območjih z večjim tveganjem je priporočeno redno pregledovanje oblačil in telesa pred klopi (vsake 3 ali 4 ure). Ko se vrnemo domov z območja z večjim tveganjem, moramo nujno podrobno pregledati celotno telo. Pri preverjanju težje preglednih mest, kot sta hrbet in lasišče, prosimo koga za pomoč.
Če na svojem telesu opazimo klopa
Pomembno je, da se ga ne dotikamo z golimi rokami, temveč z rokavicami ali robčkom, in da nanj ne mažemo nikakršnih sredstev. Pri odstranitvi s pinceto na klopa ne smemo pritiskati, temveč ga odstranimo z nežnim in enakomernim, a odločnim potegom. Če del klopa ostane v koži, ga lahko odstranimo kot navadni tujek, pri čemer ni nevarnosti okužbe s klopnimi boleznimi. Prizadeti del razkužimo šele po odstranitvi klopa. Verjetnost obolenja je nizka, če klopa odstranimo takoj (24-48 ur po ugrizu). Beležimo si datum odstranitve in o njem poročamo zdravniku, če se pojavijo zdravstvene težave. Po ugrizu odsvetujemo jemanje antibiotikov.
Klopni meningoencefalitis – KME KME (klopni meningoencefalitis) je huda bolezen, ki lahko prizadene osrednje in periferno živčevje (možgane, možgansko mreno, hrbtni mozeg).
Približno osem dni po klopnem ugrizu se KME pojavi s simptomi, ki so podobni gripi in trajajo približno 4 dni. Po obdobju dobrega počutja se v 20-30% primerih pojavi duga faza bolezni, ki jo označujejo visoka vročina, hud glavobol, slabost, bruhanje in hude nevrološke motnje. (…) Pri nekaterih bolnikih je obolenje pustilo dolgotrajne nevrološke posledice (invalidnost); tri primeri pa so bili smrtni.
Cepljenje
Ustreznega zdravljenja za KME ne poznamo. Za preprečevanje bolezni so pomembni varnostni ukrepi, ki lahko zmanjšujejo tveganje pika klopa; najboljši preventivni ukrep je vsekakor cepljenje, ki ga priporočamo ljudem, ki bivajo, delajo ali se pogosto zadržujejo na gorskih območjih. Z odlokom Predsednika Dežele št. 162/2012 so ljudje s stalnim bivališčem v Furlaniji-Julijski krajini upravičeni do brezplačnega cepljenja.
Koledar cepljenja predvideva trikratno cepljenje v prvem letu ter dodatno enkratno cepljenje po treh letih. Cepivo proti virusu klopnega meningoencefalitisa začne delovati šele po drugem odmerku, zaradi česar je najprimernejše obdobje za začetek cepljenja ravno v zimskih mesecih.
Zaradi klopov rdeči alarm v Benečiji Valli - allarme rosso zecche
RispondiElimina