Poti miru v Evropi naj postanejo velika avtocesta, po kateri se bosta vozila prijateljstvo in sodelovanje med narodi, regijami in ljudmi. To je sporočilo novogoriške predstavitve Interreg projekta med Italijo in Slovenijo z naslovom »WALKofPEACE«.
Med glavnima partnerjema sta, ob vodilnem Posoškem razvojnem centru, tudi Fundacija Poti miru v Posočju in agencija PromoTurismo FVG iz naše dežele. Ideja Poti miru se razvija že dobrih 20 let in kot cilj so si postavili, da bi se vpisali na Unescov seznam svetovne dediščine kot zgled premagovanja starih konfliktov in zamer v Evropi.
Direktorico Fundacije Poti miru v Posočju Mašo Klavora, sicer podžupanjo občine Tolmin, smo prosili za oceno prehojene poti.“Drugo leto bomo praznovali 20 let prehojene poti, Kobariški muzej pa 30 let delovanja. Fundacija dela majhne korake v smeri, v katero zelo verjamem. Za našo operativno ekipo in vse tiste, ki nam pomagajo, to ni le služba, ampak življenje.”
Med glavnima partnerjema sta, ob vodilnem Posoškem razvojnem centru, tudi Fundacija Poti miru v Posočju in agencija PromoTurismo FVG iz naše dežele. Ideja Poti miru se razvija že dobrih 20 let in kot cilj so si postavili, da bi se vpisali na Unescov seznam svetovne dediščine kot zgled premagovanja starih konfliktov in zamer v Evropi.
Direktorico Fundacije Poti miru v Posočju Mašo Klavora, sicer podžupanjo občine Tolmin, smo prosili za oceno prehojene poti.“Drugo leto bomo praznovali 20 let prehojene poti, Kobariški muzej pa 30 let delovanja. Fundacija dela majhne korake v smeri, v katero zelo verjamem. Za našo operativno ekipo in vse tiste, ki nam pomagajo, to ni le služba, ampak življenje.”
Kdaj je nastala ideja o fundaciji?
“Prvi korak je fundacija naredila leta 2007, ko smo odprli Pot miru v Zgornjem Posočju. V tem času in že prej so nastale Poti miru na Krasu in Park miru Sabotin. Drugi velik korak je bil narejen leta 2015, ko smo skupaj s Pokrajino Gorica in drugimi partnerji povezali vse pobude na obeh straneh meje in odprli Pot miru od Alp do Jadrana, pred tremi leti smo stopili na Unescov poskusni seznam. Nov mejnik je bil postavljen letos, ko smo v sklopu NETWORLD projekta 13 partnerjev iz devetih držav podpisali idejo o vzpostavitvi Evropske poti miru.”
“Prvi korak je fundacija naredila leta 2007, ko smo odprli Pot miru v Zgornjem Posočju. V tem času in že prej so nastale Poti miru na Krasu in Park miru Sabotin. Drugi velik korak je bil narejen leta 2015, ko smo skupaj s Pokrajino Gorica in drugimi partnerji povezali vse pobude na obeh straneh meje in odprli Pot miru od Alp do Jadrana, pred tremi leti smo stopili na Unescov poskusni seznam. Nov mejnik je bil postavljen letos, ko smo v sklopu NETWORLD projekta 13 partnerjev iz devetih držav podpisali idejo o vzpostavitvi Evropske poti miru.”
Ste optimistični glede tega načrta?
“Naše delovanje in še posebej to na evropskem nivoju je zelo povezano z evropskimi projekti, ki imajo svoje zakonitosti in nepredvidljivosti. Verjamemo, da razvijamo evropsko pomembno zgodbo, zato smo optimistični.”
“Naše delovanje in še posebej to na evropskem nivoju je zelo povezano z evropskimi projekti, ki imajo svoje zakonitosti in nepredvidljivosti. Verjamemo, da razvijamo evropsko pomembno zgodbo, zato smo optimistični.”
Kako se javnost odziva na vašo pobudo in kako lahko ta projekt pomaga utrjevati dobrososedske odnose?
“Fundacija ima zelo raznoliko področje delovanja, ki ga je včasih kar težko koordinirati in vse to tudi izvajati: študijsko-raziskovalno, ohranjanje dediščine, vzpostavitev fizično povezane Poti miru v čezmejnem prostoru, evropska sodelovanja in projekti, informacijski center s trgovino, vodniška služba. Sodelujemo z mnogimi in zelo različnimi organizacijami in posamezniki. Del javnosti je bolj seznanjen z enim področjem, drugi z drugim. Vem, da nas javnost podpira tudi zato, ker spremlja rezultate in ker se čuti, da vsi mi, ki smo v to vpeti, delamo s srcem, ker nam ni vseeno.”
“Fundacija ima zelo raznoliko področje delovanja, ki ga je včasih kar težko koordinirati in vse to tudi izvajati: študijsko-raziskovalno, ohranjanje dediščine, vzpostavitev fizično povezane Poti miru v čezmejnem prostoru, evropska sodelovanja in projekti, informacijski center s trgovino, vodniška služba. Sodelujemo z mnogimi in zelo različnimi organizacijami in posamezniki. Del javnosti je bolj seznanjen z enim področjem, drugi z drugim. Vem, da nas javnost podpira tudi zato, ker spremlja rezultate in ker se čuti, da vsi mi, ki smo v to vpeti, delamo s srcem, ker nam ni vseeno.”
Kakšna je vaša vizija za bodočnost?
“Menim, da fundacija opravlja izjemno poslanstvo in ima zelo pomembno vizijo tudi za prihodnje, mnogi nas podpirajo, tako zaradi konkretnih aktivnosti in rezultatov, kot tudi zaradi širšega, tudi simbolnega in spravnega konteksta. Verjamem, da Pot miru (ne le kot pohodniška pot, skupno spominjanje, ampak tudi vsi dogodki, baza padlih vojakov, čezmejna sodelovanja) zelo pomagajo k utrjevanju naših bilateralnih odnosov in tudi z drugimi: z Madžari, Avstrijci, Nemci, Bosanci, s Čehi, Slovaki, z Rusi, Belgijci, skratka z vsemi narodi, ki so bili nekoč vključeni v vojno.”
“Menim, da fundacija opravlja izjemno poslanstvo in ima zelo pomembno vizijo tudi za prihodnje, mnogi nas podpirajo, tako zaradi konkretnih aktivnosti in rezultatov, kot tudi zaradi širšega, tudi simbolnega in spravnega konteksta. Verjamem, da Pot miru (ne le kot pohodniška pot, skupno spominjanje, ampak tudi vsi dogodki, baza padlih vojakov, čezmejna sodelovanja) zelo pomagajo k utrjevanju naših bilateralnih odnosov in tudi z drugimi: z Madžari, Avstrijci, Nemci, Bosanci, s Čehi, Slovaki, z Rusi, Belgijci, skratka z vsemi narodi, ki so bili nekoč vključeni v vojno.”
Častna pokrovitelja Poti miru sta tudi predsednika Slovenije in Italije. Gre za pomembno priznanje…
“To je velika vzpodbuda. Z dovolj dolgo časovno distanco se spominjamo na tragedije v času prve svetovne vojne, rane so bolj ali manj zaceljene, zgodovinarji lahko skupaj raziskujejo, celo politiki se srečajo in imajo podobne, spravljive misli. Večinoma se vseh žrtev (ne glede na kateri strani so se borile) spominjamo vsi skupaj in na način, da ne bremeni sedanjih generacij. Če pa je kdaj drugače, pa menim, da je odprt, iskren pogovor nujen in da je tudi v takih primerih Pot miru lahko ogledalo ali spodbuda v drugo smer.”
“To je velika vzpodbuda. Z dovolj dolgo časovno distanco se spominjamo na tragedije v času prve svetovne vojne, rane so bolj ali manj zaceljene, zgodovinarji lahko skupaj raziskujejo, celo politiki se srečajo in imajo podobne, spravljive misli. Večinoma se vseh žrtev (ne glede na kateri strani so se borile) spominjamo vsi skupaj in na način, da ne bremeni sedanjih generacij. Če pa je kdaj drugače, pa menim, da je odprt, iskren pogovor nujen in da je tudi v takih primerih Pot miru lahko ogledalo ali spodbuda v drugo smer.”
Katere bodo naslednje dejavnosti Fundacije Poti miru v Posočju?
“Vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Slovenija je del mednarodne strokovne skupine, ki bo pripravila izhodišča, kako z zelo pomembno vojno dediščino 20. stoletja naprej. Skupaj z Belgijo, Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Bolgarijo in drugimi želimo zgraditi Evropsko Pot miru in s tem povezati zgodovinske kraje iz prve svetovne vojne po vsej Evropi. Želeli bi jo vpisati med Kulturne poti pri Svetu Evrope. Želim si, da bi bila Slovenija nosilka te evropske ideje.
Vedno pa moramo slediti osnovni poti: ohranjati dediščino soške fronte (kar je precej težka naloga, saj za vzdrževanje dediščine nikoli ni veliko denarja), raziskovati dogodke, ohranjati spoštljiv spomin na vse padle vojake, sodelovati in ozaveščati mlade in drugo javnost ter paziti, da vojno dediščino v turistične (tudi razvojne) namene vključujemo z visoko mero etike in morale.”
“Vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Slovenija je del mednarodne strokovne skupine, ki bo pripravila izhodišča, kako z zelo pomembno vojno dediščino 20. stoletja naprej. Skupaj z Belgijo, Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Bolgarijo in drugimi želimo zgraditi Evropsko Pot miru in s tem povezati zgodovinske kraje iz prve svetovne vojne po vsej Evropi. Želeli bi jo vpisati med Kulturne poti pri Svetu Evrope. Želim si, da bi bila Slovenija nosilka te evropske ideje.
Vedno pa moramo slediti osnovni poti: ohranjati dediščino soške fronte (kar je precej težka naloga, saj za vzdrževanje dediščine nikoli ni veliko denarja), raziskovati dogodke, ohranjati spoštljiv spomin na vse padle vojake, sodelovati in ozaveščati mlade in drugo javnost ter paziti, da vojno dediščino v turistične (tudi razvojne) namene vključujemo z visoko mero etike in morale.”
Rudi Pavšič
‘Pot miru v Evropi kot velika avtocesta, ki povezuje ljudi’
RispondiElimina