Ustavni zakon o zmanjšanju števila italijanskih parlamentarcev bo moral skozi rešeto ljudstva

Podobno kot Renzijeva ustavna reforma – ta je nato propadla, kar je privedlo do odstopa tedanjega italijanskega premierja – bo moral tudi novi zakon o zmanjšanju števila italijanskih senatorjev in poslancev, ki so ga oktobra v tretjem branju skoraj soglasno dokončno potrdili v parlamentu, skozi rešeto volivcev. Za njegovo uveljavitev bo namreč potrebna podpora na referendumu. Takoj po odobritvi reforme so namreč  senatorji Demokratske stranke Tommaso Nannicini in stranke Naprej Italija (Forza Italia) Andrea Cangini in Nazario Pagano začeli zbirati podpise, da bi se lahko o tem, če se strinjajo s tretjinskim zmanjšanjem števila parlamentarcev (poslancev bi bilo 400 namesto 630, senatorjev pa 200 namesto 315, v naši deželi pa bi po novem izvolili štiri senatorje in osem poslancev), izrekli volilni upravičenci. Pobudniki potrditvenega referenduma – ustava predvideva, da lahko pet deželnih svetov ali petina senatorjev oziroma poslancev zahteva ljudsko posvetovanje, če ustavna reforma v parlamentu ni bila odobrena z vsaj dvotretjinsko večino – so naposled (imeli so na voljo tri mesece časa) vendarle zbrali oziroma presegli potrebnih 64 podpisov. Zahtevo po razpisu referenduma je podpisalo 41 senatorjev stranke Naprej Italija, sedem Demokratske stranke, devet članov mešane skupine, katerim so se pridružili tudi trije predstavniki Gibanja 5 zvezd, dva člana stranke Živa Italija (Italia Viva), dva senatorja Lige in en dosmrtni senator.
Med tistimi, ki so podpisali zahtevo za razpis referenduma, je tudi slovenska senatorka Tatjana Rojc, ki je že od vsega začetka nasprotovala reformi, s katero bi imeli Slovenci – brez ustreznega določila v okviru nastajajočega novega volilnega zakona – še manj možnosti za izvolitev svojega predstavnika v italijanski parlament. V tiskovnem sporočilu je Rojčeva, ki je pred kratkim postala članica Demokratske stranke (v senat je bil marca 2018 izvoljena kot neodvisna kandidatka) razložila, da gre za podpis “proti nediskriminiranemu in neracionalnemu zmanjšanju zastopanosti v parlamentu.” Z njim je želela preprečiti, da bi bili manjšine in celotna ozemlja dejansko izbrisani iz parlamenta. Rojčeva je prepričana, da prinašajo taki ukrepi “s sekiro” več škode kot koristi, za državni proračun pomenijo zanemarljiv prihranek in so dejansko namenjeni le nepotešljivi protipolitiki.
http://novimatajur.it/attualita/ustavni-zakon-o-zmanjsanju-stevila-italijanskih-parlamentarcev-bo-moral-skozi-reseto-ljudstva.html