»Naredite vse možno, da bi tukaj ostali na tej zemlji čistega zraka, bratskega okolja, solidarnosti med ljudmi. Ostanite tukaj na tej zemlji in boste tukaj srečnejši kot v širšem svetu.« Takšni poziv je kardinal Franc Rodé, v sredo, 15. avgusta, na dan Marijinega vnebovzetja, na Ravanci namenjal še posebej mladim. V sedmih vaseh Občine Rezija vztraja okoli tisoč prebivalcev, ki se na razne načine potrudi, da bi ohranilo domače kulturno in versko izročilo. Tako je na Ravanci bilo tudi za svečanost na god vaške zavetnice, ki jo domačini imenujejo Šmarna miša.Ob prvem obisku v dolino pod Kaninom je kardinal in upokojeni ljubljanski nadškof seveda domačinom še posebej predal sporočilo duhovne narave; spoznal je pa tudi domačo slovensko skupnost. »Ko jih vidim, kako so ti ljudje nekam človeško zdravi, močni, koreniti, da jih nekako potrdim v njihovi slovenski istovestnosti«, je o njih ugotovil Rodé. Somaševanje v ravanski cerkvi je vodil pretežno v italijanščini, prisotne je v slovenščini pozdravil na koncu in na začetku: »Prisrčno pozdravljam tudi vse, ki govorijo slovensko, in dragi rojaki, Bog vas živi«. Domače rezijansko narečje, ki se čez leto ob nedeljah sliši pri branju evangelija, je ob tej priliki bilo prisotno z dvema prošnjama, ki ju je prebral kulturni delavec Sandro Quaglia, in s petjem.
Med pridigo je kardinal Rodé izpostavil lik Marije, ki predstavlja popolno udejanjanje človeka in sprejemanje božjega načrta ter daje nam upanje. »Marija je samo človek in je ravno tako v božji slavi. Se pravi, da je prva, ki je odrešena v svoji duši in svojem telesu.«
Kardinala Rodéta je v Rezijo povabil novi rezijanski vikar g. Alberto Zanier, ki je pred kratkim končal študij v Rimu. »Zdelo se mi je, da bi ga bilo lepo povabiti, saj je Slovenija naša soseda«, je tisti dan izjavil za Radiotelevizijo Slovenije. Skupaj z domačim županom Sergiom Chinesejem je kardinala Rodéta v ravansko župnišče sprejel že dopoldne, od koder sta ga spremljala do cerkve s folklorno skupino Val Resia in alpinci.
Del Rezijanov se priznava za pripadnik slovenske skupnosti in to potrjuje tudi znanstvena stroka, ki je že zdavnaj dokazala, da krajevno narečje spada v sistem slovenskih narečij. Politični razlogi – in posledično tudi politiki, včasih to pa zanikajo. Med prepričanimi zagovorniki teorije, da naj bi rezijansko narečje bilo posebni samostojni jezik, je domači župan Sergio Chinese, ki si je vsekakor v letih hvalevredno prizadeval, da bi v domačo govorico prevedel evangelije. Ob pozdravu slovenskemu nadškofu je pred cerkvijo izpostavil, kako se po njegovem Rezijani priznavajo za ljudstvo in trdijo svojo majhno različnost. Opozarjal je še na stare in utrjene domače krščanske korenine, ki so v preteklosti obrodile duhovniške poklice. Nekateri duhovniki so tudi prispevali k varovanju tisočletne kulture in religioznosti doline, ki je zaradi izoliranosti v obredih in posebnostih ostala arhaična. Rodé je s svoje strani ugotovil, kako so Rezijani ohranili svoje vrednote tako s kulturnega kot z verskega vidika. Vsem je želel, da naj bi praznik Šmarne miše pomagal pri utrjevanju in nadaljnji poglobitvi vrednot, ki razlikujejo domačo skupnost in so njena čast in bodočnost: »Današnji praznik je upanja in veselja. Nam pove, da naše življenje ne bo nikoli imelo konca in da bo v slavi kot je že življenje Marije Device vnebovzete.«
Šmarna miša ostaja najpomembnejši praznik v dolini, na njej se vsi čutijo povezani – tako tisti, ki tam še živijo, kot tudi tisti, ki so Rezijo zapustili. Po maši je ćjamarar po stari navadi ob cerkvenih vratih ponujal tobak. Ćjamarar celo leto iz hiše do hiše zbira denar za potrebe domače cerkve. S sabo ima eno srebrno škatlico, ki vsebuje tobak, in človek, ki daruje denar, dobi nekaj tobaka.
Popoldne je kardinal Rodé vodil še večernice s procesijo z Marijinim kipom po vaških ulicah; ostalo mu pa je še nekaj časa, da bi obiskal muzeje in razstave o domači kulturi na Solbici.
»Zgodovina je kar je, vendar opažam tudi med mladimi pa nekaterimi drugimi, da z veseljem spregovorijo slovensko in perfektno slovensko«, je za Radiotelevizijo Slovenije še izjavil Rodé. »Če bi Republika Slovenija naredila malo več, recimo v smislu kulture, kulturnih izmenjav in tudi izobraževanja, da bi nudila tem mladim Rezijanom več možnosti izobraževanja v slovenščini, bi se tukaj hitro poznalo. Ti ljudje so zavedni, zato sem jih tudi dvakrat nagovoril slovensko.«
Tutto il possibile per restare a Resia
RispondiElimina