Mlajša generacija, ki želi ohraniti slovensko kulturo

Najti “motivacijo” za ohranjanje slovenske besede preko projektov, namenjenih mlajši generaciji zamejskih Slovencev. S tem namenom se je skupina mladih Slovencev iz Italije, Hrvaške in Srbije srečala v Gorenjem Tarbiju, beneški vasi v občini Srednje. Dvodnevno mednarodno konferenco je organiziral Mladinski svet Slovenije v sklopu projekta “Povezujemo” s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

V petek, 22., in v soboto, 23. novembra, so se udeleženci projekta s pomočjo delavnic, dinamičnih predavanj in ur, namenjenih “teambuildingu”, najprej boljše spoznali, obenem pa poglobili svoje znanje o širšem prostoru, kjer je prisotna slovenska jezikovna skupnost. Pod vodstvom trenerke Maje Drobne so si nato izmenjali primere dobrih praks, predvsem pri vključevanju pripadnikov mlajše generacije v društva in organizacije slovenskih manjšin, vadili oblikovanje učinkovitih projektov in iznesli nekaj predlogov, kako bi lahko med drugim izboljšali delovanje Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

S tem v zvezi je Gašper Pečar, ki je skupaj z Jasmino Opec Voroš koordinator projekta, ugotovil, da bi moral Urad vsaj podvojiti sredstva za projekte, ki so namenjeni mladim. Skupen problem manjšinkih organizacij pa je, kot so ugotovili na konferenci, tudi to, da se mladi premalokrat udeležujejo dejavnosti, ker se sramujejo svojega “slabega” znanja slovenščine. Udeleženci konference so se strinjali, da so zato še bolj pomembni dogodki “neformalnega” značaja, ki mladim omogočajo, da se med sabo pogovarjajo (in pri tem vadijo jezik), ne da bi bili pod pritiskom.

Srečanje, na katerem so sodelovali tudi trije mladi Benečani, pa je bilo tudi priložnost za spoznavanje posebne zgodovine in položaja slovenske jezikovne skupnosti v Videnski pokrajini. Beneški stvarnosti je bila namreč v soboto zvečer v hostlu “la finestra” namenjena vrsta neformalnih predavanj.

Težave in uspehe dvojezične šole Pavla Petrčiča v Špetru je najprej predstavila njena “zgodovinska” ravnateljica Živa Gruden.
Današnji ravnatelj Davide Clodig je nato spregovoril o perspektivah šole in še posebno o potrebni povezavi med njo in slovensko civilno družbo v Benečiji. Giorgio Banchig pa je nato razložil, kako dolgoletna italijanska asimilacijia, ki se je začela v 19. stoletju, še danes kaže svoje posledice bodisi v percepciji identitete nekaterih Benečanov, bodisi v slabem gospodarskem in demografskem stanju skupnosti.http://novimatajur.it/attualita/mlajsa-generacija-ki-zeli-ohraniti-slovensko-kulturo.html