Giuseppe Brescia, član Gibanja 5 zvezd, je vložil predlog novega volilnega zakona, ki ne predstavlja razlogov, da bi bili v manjšini zadovoljni z njim, saj ne ponuja kakšnih posebnih možnosti, da bi Slovenci dobili primerno zastopanost. S tega vidika je besedilo slabše od zadnjih volilnih zakonov. O novem predlogu smo se pogovorili z deželnim svetnikom in tajnikom Slovenske skupnosti Igorjem Gabrovcem.
Kakšna je ocena o predlogu novega volilnega zakona?
“V politično volilnem dogovoru, ki sta ga Demokratska stranka in Stranka Slovenska skupnost podpisali 23. februarja 2018 pred političnimi in deželnimi volitvami, je med drugim zapisano, da se »Demokratska stranka obvezuje, da bo skupno s Stranko Slovenska skupnost izoblikovala in podpirala tak predlog reforme volilne zakonodaje za Senat in Poslansko zbornico, ki naj predvideva olajšano izvolitev zastopnikov slovenske manjšine v obe veji parlamenta v smislu zakona 38/2001 in ob upoštevanju obstoječih zakonskih določil za volitve Evropskega parlamenta in Deželnega sveta FJk. Poleg tega je treba načrtovati spremembo Ustave, ki bo zagotovila pravico slovenske narodne manjšine do lastne zastopanosti v italijanskem parlamentu.« Obveza načelno sledi temu, kar je zapisano v zaščitnem zakonu iz leta 2001. V Poslanski zbornici se je pojavil zakonski osnutek reforme volilnega zakona, ki po poročanju medijev uživa podporo glavnine vladnih sil, vendar še zdaleč ne upošteva komaj navedenih smernic in torej ne odgovarja obvezam v odnosu do slovenske narodne skupnosti v Italiji.”
“V politično volilnem dogovoru, ki sta ga Demokratska stranka in Stranka Slovenska skupnost podpisali 23. februarja 2018 pred političnimi in deželnimi volitvami, je med drugim zapisano, da se »Demokratska stranka obvezuje, da bo skupno s Stranko Slovenska skupnost izoblikovala in podpirala tak predlog reforme volilne zakonodaje za Senat in Poslansko zbornico, ki naj predvideva olajšano izvolitev zastopnikov slovenske manjšine v obe veji parlamenta v smislu zakona 38/2001 in ob upoštevanju obstoječih zakonskih določil za volitve Evropskega parlamenta in Deželnega sveta FJk. Poleg tega je treba načrtovati spremembo Ustave, ki bo zagotovila pravico slovenske narodne manjšine do lastne zastopanosti v italijanskem parlamentu.« Obveza načelno sledi temu, kar je zapisano v zaščitnem zakonu iz leta 2001. V Poslanski zbornici se je pojavil zakonski osnutek reforme volilnega zakona, ki po poročanju medijev uživa podporo glavnine vladnih sil, vendar še zdaleč ne upošteva komaj navedenih smernic in torej ne odgovarja obvezam v odnosu do slovenske narodne skupnosti v Italiji.”
Kako se bo tvoja stranka vključila v razpravo o volilnem zakonu?
“Stranka je že uradno zaprosila za sodelovanje v fazi avdicij v pristojnih parlamentarnih komisijah, ki se bodo najbrž odvijale že v prihodnih tednih. Napovedano politično soočenje med SSk in DS na deželni ravni pa bo že prva priložnost, da stranki uskladita svoje poglede v smislu dogovorjenih obvez.”
“Stranka je že uradno zaprosila za sodelovanje v fazi avdicij v pristojnih parlamentarnih komisijah, ki se bodo najbrž odvijale že v prihodnih tednih. Napovedano politično soočenje med SSk in DS na deželni ravni pa bo že prva priložnost, da stranki uskladita svoje poglede v smislu dogovorjenih obvez.”
Kakšen je vaš predlog glede volilnega sistema?
“Kot majhna in manjšinska narodna stranka smo seveda naklonjeni takim volilnim sistemom, ki ovrednotijo ali vsaj realno upoštevajo pomen in vlogo manjših političnih subjektov, ki v primeru zaščitenih narodno-jezikovnih manjšin pridobiva še dodatno na pomenu. Vprašanje je, če je predlagani volilni prag primeren ali previsok glede na strankarsko-politično fragmentacijo italijanske družbe. Menim, da bi za italijanske razmere bolj ustrezal volilni sistem v dveh krogih, ko v prvem krogu lahko vsi ali skoraj nastopajo samostojno, nakar pride do smotrnih povezav v drugem krogu, ko se odloča v dvoboju med dvema najbolje uvrščenima osebkoma, ki sklepata dogovore in povezave vsak s svojimi manjšimi zavezniki.
Glede naših razmer pa stranka SSk za enkrat vztraja na edinem modelu, ki se je izkazal za pravno nesporni in preizkušeno velja za evropske in deželne volitve. To smo zato bili zapisali tudi v politično-volilnem dogovoru z Demokratsko stranko. Tako imenovani ladinski model po našem skromnem mnenju ni uresničljiv in verjetno je tudi pravno sporen.”
“Kot majhna in manjšinska narodna stranka smo seveda naklonjeni takim volilnim sistemom, ki ovrednotijo ali vsaj realno upoštevajo pomen in vlogo manjših političnih subjektov, ki v primeru zaščitenih narodno-jezikovnih manjšin pridobiva še dodatno na pomenu. Vprašanje je, če je predlagani volilni prag primeren ali previsok glede na strankarsko-politično fragmentacijo italijanske družbe. Menim, da bi za italijanske razmere bolj ustrezal volilni sistem v dveh krogih, ko v prvem krogu lahko vsi ali skoraj nastopajo samostojno, nakar pride do smotrnih povezav v drugem krogu, ko se odloča v dvoboju med dvema najbolje uvrščenima osebkoma, ki sklepata dogovore in povezave vsak s svojimi manjšimi zavezniki.
Glede naših razmer pa stranka SSk za enkrat vztraja na edinem modelu, ki se je izkazal za pravno nesporni in preizkušeno velja za evropske in deželne volitve. To smo zato bili zapisali tudi v politično-volilnem dogovoru z Demokratsko stranko. Tako imenovani ladinski model po našem skromnem mnenju ni uresničljiv in verjetno je tudi pravno sporen.”
Osnutek volilnega zakona predvideva 15 % volilni prag na deželni ravni. Kaj bi to pomenilo za vašo stranko in samo manjšino?
“V osnutku je zapisana t. i. pravica do tribune, ki predvideva petnajst odstotni volilni prag na deželni ravni. Za slovenske razmere v FJk je ta prag jasno neuporaben. Lahko pa zahtevamo, po sledi dosedanjih predlogov SSk, realen in torej dosegljiv volilni prag za skupno slovensko listo na deželni ravni. V skupni listi, ki ni lista SSk, lahko sodelujejo kandidati vseh političnih prepričanj. Nekdanji senator Stojan Spetič je javno iznesel prav tako zanimiv predlog za uvedbo dodatnega parlamentarca v nekem ekstra deželnem okrožju, kjer tekmujejo različnih kandidati po načelu preferenčnih glasov. Kot SSk smo vsekakor pripravljeni na resno soočenje o vsakem dostojnem in dostojanstvenem predlogu.”http://novimatajur.it/attualita/slovenska-prisotnost-v-parlamentu-na-poti-tezav.html
“V osnutku je zapisana t. i. pravica do tribune, ki predvideva petnajst odstotni volilni prag na deželni ravni. Za slovenske razmere v FJk je ta prag jasno neuporaben. Lahko pa zahtevamo, po sledi dosedanjih predlogov SSk, realen in torej dosegljiv volilni prag za skupno slovensko listo na deželni ravni. V skupni listi, ki ni lista SSk, lahko sodelujejo kandidati vseh političnih prepričanj. Nekdanji senator Stojan Spetič je javno iznesel prav tako zanimiv predlog za uvedbo dodatnega parlamentarca v nekem ekstra deželnem okrožju, kjer tekmujejo različnih kandidati po načelu preferenčnih glasov. Kot SSk smo vsekakor pripravljeni na resno soočenje o vsakem dostojnem in dostojanstvenem predlogu.”http://novimatajur.it/attualita/slovenska-prisotnost-v-parlamentu-na-poti-tezav.html
Slovenska prisotnost v parlamentu na poti težav
RispondiElimina