
31 dic 2019
28 dic 2019
In un progetto la valorizzazione di canti popolari e leggende
La Val Resia, com’è noto, si contraddistingue per le sue caratteristiche naturali e culturali. Tra le prime primeggia il monte Canin con le sue cavità profonde che attirano speleologi da ogni dove e il particolare ecosistema; tra le seconde, accanto al dialetto, possiamo sicuramente annoverare la danza, la musica, il canto e la narrativa di tradizione orale.
Per la valorizzazione di questi ultimi aspetti operano in valle diverse associazioni tra le quali il Museo della gente della Val Resia, attivo dal 1995, che da due anni ha sede nella Casa Buttolo Ploc.
Il Museo ha presentato domanda alla Regione in base al bando dell’assessorato alla cultura sull’etnografia anche per far presente la ricca e varia attività che porta avanti sia nella valorizzazione del patrimonio materiale etnografico sia quello immateriale, legato alla narrativa di tradizione orale e, da due anni, anche all’attività archeologica. Insieme al Comune, al Gruppo Folkloristico e ad altre associazioni ed enti, il Museo ha presentato, quindi, un progetto che mira alla valorizzazione e promozione dei canti popolari e delle leggende. Del primo aspetto si intendono proporre varie iniziative: l’organizzazione di un convegno scientifico sul canto popolare, l’organizzazione di una mostra tematica, la possibilità di Open days durante tutto l’anno in occasione delle prove canore, la stampa di una pubblicazione con canti tradizionali e la diffusione in rete di un video promozionale, l’organizzazione di attività didattiche, oltre naturalmente ad organizzare e partecipare ad eventi canori. Del secondo aspetto si intende valorizzare soprattutto il sito Grad o Rad/Castello di Stolvizza e le leggende legate ad esso. Si trova sulla cima di un monte soprastante l’abitato di Stolvizza/Solbica. Sul sito nel 2018 è stata avviata la prima campagna di scavi archeologici ufficiali che hanno messo in luce sedimi dove sono stati trovati oggetti databili tra il IV secolo ed il VII secolo d.C. Con il progetto verrà realizzato un dvd con i filmati riguardanti i lavori di scavo, la ricostruzione in 3D del ‘grad/castello’ e le leggende ad esso legato. Si prevede anche la realizzazione di una mostra all’interno del museo e di un festival dedicato ai libri per l’infanzia. I partner di questo progetto sono: il Comune di Resia, il Gruppo Folkloristico ‘Val Resia’, il Circolo culturale resiano “Rozajanski Dum”, l’Inštitut za slovensko kulturo/Istituto per la cultura slovena di San Pietro al Natisone, il Center za kulturne raziskave Bardo / Centro di ricerche culturali di Lusevera, il Kulturni dom di Gorizia, l’Inštitut Urban Jarnik di Klagenfurt, il Gruppo di ricerche storiche Aghe di Poç di Pozzuolo del Friuli e la Hiša izročila di Cerknica (Slovenia).
http://novimatajur.it/cultura/in-un-progetto-la-valorizzazione-di-canti-popolari-e-leggende.html


http://novimatajur.it/cultura/in-un-progetto-la-valorizzazione-di-canti-popolari-e-leggende.html
27 dic 2019
Krovni organizaciji SKGZ in SSO skupaj načrtujeta korake za bodočnost - SKGZ e SSO stanno pianificando congiuntamente i passi per il futuro
Slovensko zastopstvo v italijanskem parlamentu, sistemska ureditev vprašanja večjezičnega pouka v Kanalski dolini, tretja deželna manjšinska konferenca, 100-letnica požiga Narodnega doma in 90-letnica usmrtitve bazoviških junakov: to so glavne teme, ki bodo usmerjale dejavnost krovnih organizacij, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, v naslednjem obdobju. Tako sta povedala predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in predsednik SSO Walter Bandelj na tiskovni konferenci ob zaključku letošnjega leta v Narodnem domu. Kraj srečanja z novinarji ni bil slučajen, saj so s tem želeli spomniti na veliko julijsko slovesnost ob 100-letnici fašističnega požiga te stavbe, ki se je bosta udeležila tudi predsednika Italije in Slovenije Mattarella oziroma Pahor.
V letu 2019 sta krovni organizaciji nadaljevali na poti sodelovanja in skupnega prizadevanja v korist celotne narodne skupnosti in tega obmejnega prostora. Izzivi znotraj naše skupnosti gredo predvsem v smer uveljavljanja našega jezika, gospodarstva in kmetijstva ter večje pozornosti do mlajših generacij. Dobrilova in Bandelj sta posebej omenila skupno službo za jezikovne pravice “ZaJezik“, kakovostno delovanje deželnega Centralnega urada za slovenski jezik ter vse večjo prisotnost slovenskega jezika v javnosti. Zadovoljna sta tudi z napredki, ki so jih dosegli na področju šolstva – tudi kar zadeva Sindikat slovenske šole – in prizadevanj za večjo avtonomijo slovenskega programskega oddelka RAI. Pomembno je tudi, da bo iz Rima na razpolago več sredstev za naše medije, predsednica SKGZ in predsednik SSO pa računata, da bodo podpore deležni oba slovenska tednika in slovenski štirinajstdnevik.
Kar zadeva mlade, sta Dobrilova in Bandelj omenila, da jim je treba – tudi s pomočjo Slovenije – nuditi vse možne pogoje, da se izobražujejo in da ne iščejo delovnih priložnosti v širšem svetu. To mora postati prioritetno vprašanje v odnosih med manjšino in matično državo. Na tiskovni konferenci je bil omenjen tudi velik pomen, ki ga imata za bodočnost slovenske skupnosti v Italiji gospodarstvo in kmetijtvo, beseda pa je tekla tudi o vrnitvi treh pomembnih središč (Trgovskega doma v Gorici ter narodnih domov v Trstu, pri Sv. Ivanu in v ul. Filzi) ter o načrtih, ki zadevajo prihodnost Stadiona 1. maj.
Krovni organizaciji si tudi želita, da Slovenska manjšinska koordinacija SLOMAK ponovno začne povezovati slovenske manjšine v Italiji, Avstriji, Hrvaški in Madžarski, že v naslednjem letu pa bodo začeli s pripravami za primerno obeležitev 20-letnice sprejema zaščitnega zakona 38/2001.
Ksenija Dobrila in Walter Bandelj sta posebno pozornost namenila tudi Slovencem v videnski pokrajini. Izrazila sta pričakovanje, da se bo v Kanalski dolini končno sistemsko rešilo vprašanje poučevanja slovenščine oziroma večjezičnega pouka v krajevnih šolah. S tem v zvezi sta izpostavila vlogo nastajajoče eksperimentalne ustanove na Deželi, ki naj bi izdelala načrt o trojezičnem šolanju. Kar zadeva konkretne pobude, ki bi prispevale k reševanju gospodarskega in posledično demografskega vprašanja v naših krajih, pa sta bila nekoliko skeptična do Slovenije in Dežele FJK.
http://novimatajur.it/attualita/krovni-organizaciji-skgz-in-sso-skupaj-nacrtujeta-korake-za-bodocnost.html
V letu 2019 sta krovni organizaciji nadaljevali na poti sodelovanja in skupnega prizadevanja v korist celotne narodne skupnosti in tega obmejnega prostora. Izzivi znotraj naše skupnosti gredo predvsem v smer uveljavljanja našega jezika, gospodarstva in kmetijstva ter večje pozornosti do mlajših generacij. Dobrilova in Bandelj sta posebej omenila skupno službo za jezikovne pravice “ZaJezik“, kakovostno delovanje deželnega Centralnega urada za slovenski jezik ter vse večjo prisotnost slovenskega jezika v javnosti. Zadovoljna sta tudi z napredki, ki so jih dosegli na področju šolstva – tudi kar zadeva Sindikat slovenske šole – in prizadevanj za večjo avtonomijo slovenskega programskega oddelka RAI. Pomembno je tudi, da bo iz Rima na razpolago več sredstev za naše medije, predsednica SKGZ in predsednik SSO pa računata, da bodo podpore deležni oba slovenska tednika in slovenski štirinajstdnevik.
Kar zadeva mlade, sta Dobrilova in Bandelj omenila, da jim je treba – tudi s pomočjo Slovenije – nuditi vse možne pogoje, da se izobražujejo in da ne iščejo delovnih priložnosti v širšem svetu. To mora postati prioritetno vprašanje v odnosih med manjšino in matično državo. Na tiskovni konferenci je bil omenjen tudi velik pomen, ki ga imata za bodočnost slovenske skupnosti v Italiji gospodarstvo in kmetijtvo, beseda pa je tekla tudi o vrnitvi treh pomembnih središč (Trgovskega doma v Gorici ter narodnih domov v Trstu, pri Sv. Ivanu in v ul. Filzi) ter o načrtih, ki zadevajo prihodnost Stadiona 1. maj.
Krovni organizaciji si tudi želita, da Slovenska manjšinska koordinacija SLOMAK ponovno začne povezovati slovenske manjšine v Italiji, Avstriji, Hrvaški in Madžarski, že v naslednjem letu pa bodo začeli s pripravami za primerno obeležitev 20-letnice sprejema zaščitnega zakona 38/2001.
Ksenija Dobrila in Walter Bandelj sta posebno pozornost namenila tudi Slovencem v videnski pokrajini. Izrazila sta pričakovanje, da se bo v Kanalski dolini končno sistemsko rešilo vprašanje poučevanja slovenščine oziroma večjezičnega pouka v krajevnih šolah. S tem v zvezi sta izpostavila vlogo nastajajoče eksperimentalne ustanove na Deželi, ki naj bi izdelala načrt o trojezičnem šolanju. Kar zadeva konkretne pobude, ki bi prispevale k reševanju gospodarskega in posledično demografskega vprašanja v naših krajih, pa sta bila nekoliko skeptična do Slovenije in Dežele FJK.
http://novimatajur.it/attualita/krovni-organizaciji-skgz-in-sso-skupaj-nacrtujeta-korake-za-bodocnost.html
Il premio “Stella d’argento della Val Resia 2019” va all’arcivescovo di Udine mons. Mazzocato
Sarà l’arcivescovo di Udine, mons. Andrea Bruno Mazzocato, a ricevere quest’anno il premio “Stella d’argento della Val Resia”, un riconoscimento, ideato dall’Associazione ViviStolvizza e giunto alla diciasettesima edizione, con cui si vogliono mettere in evidenza personalità, associazioni, gruppi o singoli cittadini che hanno contribuito alla crescita sociale, economica e culturale della Val Resia. La cerimonia di consegna del premio si svolgerà sabato 28 dicembre nella Sala Consiliare del Comune di Resia alla presenza della sindaca Anna Micelli e dei componenti la commissione. L’arcivescovo di Udine sarà insignito della Stella d’argento della Val Resia “per la costante e preziosa attenzione verso la cultura, le preziose tradizioni e la profonda fede cristiana della gente resiana, un’attenzione che ha portato alla restituzione del titolo di Santuario alla chiesa di Santa Maria Assunta di Prato, un riconoscimento particolarmente significativo per tutta la comunità resiana che da sempre è fortemente legata al principale tempio cattolico della Val Resia”. Saranno consegnati anche due “riconoscimenti speciali” a Pierino Pusca e Piera Corti per il loro impegno al servizio della comunità resiana. Il premio “Stella d’argento della Val Resia” rientra tra le iniziative della manifestazione “Notte di Natale in Val Resia” che ogni anno richiama sempre più visitatori a Stolvizza e dintorni.
http://novimatajur.it/cronaca/il-premio-stella-dargento-della-val-resia-2019-va-allarcivescovo-di-udine-mons-mazzocato.html
http://novimatajur.it/cronaca/il-premio-stella-dargento-della-val-resia-2019-va-allarcivescovo-di-udine-mons-mazzocato.html
26 dic 2019
Včeraj in danes z Devetico božično - Ieri e oggi con la Devetica božična

Durante l’Avvento i fedeli si preparano al Natale con le usanze del periodo a noi pervenute, che ancora riescono a distogliere la gente da negozi e acquisti, riportandola al vero significato della nascita di Cristo. Nelle Valli del Natisone la più celebre tra queste usanze è la Devetica božična, una novena di Natale che anche quest’anno è stata pregata nei paesi delle parrocchie di Drenchia/Dreka, Liessa/Liesa e Cravero/Kravar. Proprio della Devetica si è parlato giovedì, 12 dicembre, al Centro culturale sloveno di San Pietro al Natisone/Špietar.
Il presidente dell’Istituto per la cultura slovena-Isk, Giorgio Banchig, ha approfondito la storia e il significato di questa forma di devozione, iniziata ai principi del XVII secolo in Tirolo dalla contessa Anna Caterina Gonzaga – che cambiò poi il suo nome in Giuliana. «In Slovenia la Devetica si chiama “Marijo nosijo”, “Portano Maria”», ha aggiunto Banchig. E proprio così, in dialetto sloveno, era chiamata l’usanza anche in alcuni paesi della Slavia.
Nel corso della serata il coro Rečan_Aldo Klodič ha mostrato come si svolge la Devetica božična. Sono intervenuti anche Margherita Trusgnach, l’etnografo Walter Colle e Luisa Battistig.
In conclusione, Marina Cernetig ha presentato alcuni altari e immagini della Vergine Maria, che resteranno in mostra alla Beneška galerija di San Pietro al Natisone fino al 12 gennaio 2020. Potranno essere ammirati dalle 10.00 alle 13.00 e dalle 14.00 alle 18.00 nelle giornate di apertura del museo SMO.
Identiteta skupnosti potrebuje običaje - La comunità ha bisogno di tradizioni

L’iniziativa ha avuto una risposta eccezionale, tanto che solo una piccola parte del materiale raccolto potrà essere utilizzato e già si rende necessario pensare a ulteriori progetti in questo campo, è stato sottolineato, nella conferenza stampa di presentazione, tenutasi nella sede dell’associazione don Blanchini a Cividale lo scorso 9 dicembre, da parte del presidente, Giorgio Banchig, e dal coordinatore, Albert Devetak.
Basta scorrere l’elenco dei partner per capire quanto l’iniziativa abbia coinvolto l’intero territorio di insediamento della minoranza slovena. Nel settore culturale: l’associazione Don Mario Cernet della Valcanale, l’Istituto per la cultura slovena di San Pietro al Natisone, la cooperativa editrice Most di Cividale, il gruppo Mladi v odkrivanju skupnih poti di Trieste, il centro culturale Lojze Bratuž dei Gorizia, il circolo Anton Gregorčič di Trieste, la Kmečka zveza/ Associazione agricoltori, l’Arcs Jadro di Monfalcone e la Biblioteca nazionale slovena e degli studi di Trieste. I Comuni di Stregna, Savogna, San Pietro al Natisone, Grimacco e Malborghetto-Valbruna. Gli istituti comprensivi scolastici di Doberdò del Lago e bilingue Paolo Petricig.
Il progetto, del valore di 27 mila euro, dei quali 22.225 finanziati dalla Regione, intende da un lato porre l’accento sugli elementi comuni degli usi e costumi della comunità slovena, dall’altro mettere in evidenza le diversità, che gli arricchiscono ulteriormente. In definitiva, l’obiettivo è di valorizzare il patrimonio linguistico, storico e culturale e salvare così dall’oblio un’importante parte della tradizione popolare.
Nel concreto, il progetto, riconoscibile tramite un logo ideato da Moreno Tomasetig, consiste nella realizzazione di un video in sloveno con sottotitoli in italiano, tedesco e inglese, che sarà presto disponibile su internet. Lo stesso video sarà proiettato pubblicamente in varie località della regione. Ci sarà anche un videospot di lancio. È in preparazione pure un opuscolo.
In conferenza stampa è stato sottolineato come sia stato posto un particolare accento sul legame con il territorio, e per questo siano state invitate alla collaborazione le associazioni della minoranza, e come si sia voluto dare importanza all’inclusione di giovani nella realizzazione delle varie attività.
La realizzazionedel video è stata affidata a Giacinto Iussa, esperto nella realizzazione di prodotti multimediali (in questo campo ha conseguito importanti riconoscimenti a livello nazionale) con il supporto di Daniel Peteani, studente di Scienze tecnologiche e multimediali presso l’Università di Udine, che si è già cimentato con successo in simili attività. A Ilaria Bergnach, che sta concludendo gli studi presso il dipartimento di Etnologia e antropologia culturale della facoltà di Filosofia dell’Università di Lubiana, è stato affidato il compito di supervisione e sintesi dei dati raccolti.
Un contributo molto importante all’attività progettuale lo sta dando lo stesso presidente dell’associazione don Blanchini, lo storico e giornalista Giorgio Banchig, che ha per lungo tempo svolto attività di ricerca proprio sugli usi e costumi della minoranza slovena con particolare riguardo alla Benecia.
V ponedeljek, 9. decembra, so v sedežu Združenja don Eugenio Blanchini v Čedadu predstavili projekt Skupni in drugačni običaji Slovencev v Italiji.
Nositelj projekta, ki ga finančno podpira tudi Dežela Furlanija Julijska krajina, je prav Združenje don Eugenio Blanchini. Vrednost celotnega projekta je 27.000 evrov, od tega je 22.225 evrov iz deželnih prispevkov.
Da bi izvedli projekt, so vključili tako slovenska društva in ustanove kot tudi posameznike. Med sodelujočimi partnerji so Združenje Don Mario Cernet, Inštitut za slovensko kulturo, Zadruga Most, skupina Mladi v odkrivanju skupnih poti, KC Lojze Bratuž, Krožek Anton Gregorčič, Kmečka zveza, SKRD Jadro ter Narodna in študijska knjižnica iz Trsta. K projektu so pristopile tudi občine Sriednje, Sauodnja, Špietar, Garmak in Naborjet-Ovčja vas. Sodelovali sta tudi Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Doberdobu ter Državna večstopenjska šola s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič.
Da bi izvedli projekt, so vključili tako slovenska društva in ustanove kot tudi posameznike. Med sodelujočimi partnerji so Združenje Don Mario Cernet, Inštitut za slovensko kulturo, Zadruga Most, skupina Mladi v odkrivanju skupnih poti, KC Lojze Bratuž, Krožek Anton Gregorčič, Kmečka zveza, SKRD Jadro ter Narodna in študijska knjižnica iz Trsta. K projektu so pristopile tudi občine Sriednje, Sauodnja, Špietar, Garmak in Naborjet-Ovčja vas. Sodelovali sta tudi Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Doberdobu ter Državna večstopenjska šola s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič.
Tako predsednik Združenja don Eugenio Blanchini, Giorgio Banchig.
Dvie misli o pomienu in potriebi ohranit in spoštovat naše stare navade. Parvo mi jo nudi koroški duhovnik Matija Majar (1809-1892), ki je biu nieke lieta famoštar v Žabnicah v Kanalski dolini. Piše v 1. številki »Slovenske bčele« iz lieta 1851: »Narod morejo zadieti različne nasreče, njega morejo partiskat kietne hudega hlapčevanja, pa iztrebiti se ga ne more, dokier se svojega jezika in svojih navad zvestuo darži.« »V navadah in običajih – piše Majar – vidiš kakor v špieglu slovensko sarce in um, v njih se ljubezen do naroda unema in podpiera v sarcu vsakega človieka. De pa bi ljubili svoj narod, je trieba poznat njega dušo. Nosce te ipsum – Spoznaj samega sebe in svoj narod. Tuo muore bit nam za pravilo. A nie še zadost poznat navade in običaje, še buj je trieba se jih daržat in v vsaki parložnosti skazat, de smo koreniti Slovenci.« Druga misel je tela. Če na adni strani je ries, de so navade posebnost niekega ljudstva, na drugi pa je tudi jasno, de nieki narod ne živi odtargan od drugih, na živi na niekem otoku na sredu oceana brez povezav z ostalimi narodi. Kakor človek raste in bogati svojo pamet in dušo s pomočjo in v povezavi z drugimi ljudmi, najparvo z družinskimi člani, takuo ljudstvo raste in utrjuje svojo identiteto v kontaktu z drugimi ljudstvi.
25 dic 2019
Dvakrat hvaležni zakonu 482
Dvajsetletnica državnega okvirnega zakona 482 za zaščito jezikovnih manjšin je priložnost, da ocenimo prehojeno pot in se zaustavimo pri vlogi manjšin v našem prostoru. Povedati velja, da bi Slovenci leta 2001 brez tega zakona in 6. člena italijanske ustave težko dobili zaščitni zakon. Zakon 482 v bistvu daje dostojanstvo jeziku in kulturi albanske, katalonske, germanske, grške, slovenske, hrvaške, francoske, franko-provansalske, furlanske, ladinske, okcitanske in sardinske skupnosti, ki so prisotne v Italiji. Pred dvajsetimi leti so namreč te jezike začeli uporabljati v javni upravi na ozemljih, kjer omenjene skupnosti živijo, saj je zakon jezikovnim manjšinam omogočil komunikacijo z javno upravo v njihovem jeziku.
Gre za velik dosežek, ki je prišel sicer z določeno zamudo, saj ga v bistvu predvideva sama italijanska ustava. Ne glede na omenjene pomankljivosti velja povedati, da je zakon 482 po vsej državi »sprožil« vrsto pobud, ki so šle v smer uveljavljanja in vrednotenja naše jezikovne raznolikosti kot prispevka k tisti bogatosti kultur in jezikov, ki predstavljajo mozaik italijanskega polotoka.
Mi, Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini, pa moramo biti dvakrat hvaležni temu zakonu, saj je sprožil tiste potrebne mehanizme, da smo leta 2001 dobili zaščitni zakon, ki predstavlja osnovo naše zakonsko-institucionalne prisotnosti. Postali smo močnejši in vidnejši. Pomislimo samo za trenutek, kakšna bi bila naša skupnost danes, če ne bi imeli zakonov o jezikovnih skupnostih in specifično našega zaščitnega zakona? Pomislimo, kakšen bi bil položaj Slovencev na Videnskem, če teh zakonov ne bi bilo. V času obravnavanja zaščitnega zakona sem sodeloval v postopkih za njegovo sprejetje. Resnici na ljubo velja povedati, da je naš zakon rezultat številnih kompromisov in je zato v nekaterih točkah šibek ali nedorečen. Nosi pa v sebi izredno pomembno izhodišče, zaradi katerega, v nasprotju z delom manjšine, nismo imeli dvomov, da je treba zaščito sprejeti. Zakon št. 38 iz leta 2001 namreč prvič zakonsko prizna Slovence na Videnskem in to je zadostni razlog, da smo ga lahko veseli.
Če se vrnem k zakonu 482, velja pristaviti, da so njegova šibka točka nezadostna finančna sredstva, ki jih država daje na razpolago za njegovo izvajanje. Na to že veliko let opozarja prijatelj Slovencev, prof. Domenico Morelli, predsednik odbora Confemili (Comitato Nazionale Federativo Minoranze Linguistiche d’Italia). Zaradi pomanjkanja primernih sredstev se ni dalo v celoti realizirati projekta poučevanja jezikov 12. zaščitenih skupnosti v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. In primer špetrske dvojezične šole nam jasno kaže, kako je pomembno, da se mladi prav v šolah seznanijo z manjšinskimi jeziki.
Zakon 482 je na začetku predvideval 10 milijonov evrov letno. Ta sredstva so se iz leta v leto nižala in v letu 2019 niso presegla 3 milijonov evrov. Ta podatek ne potrebuje komentarjev. Zato je treba pohvaliti zdajšnjo vladno večino, ki je odločila, da bo v naslednjem triletju vidno povečala sredstva za uveljavljanje zakona, ki zadeva 5 % italijanskega prebivalstva.
Obema državnima zakona sta se v naši deželi pridružila še posebna zakona za našo in furlansko skupnost. Dobro je, da se je deželna uprava odločila, da s specifičnimi normami zaščiti jezikovno bogastvo naše dežele. Leta 2021 bo minilo 20 let od sprejetja zaščitnega zakona. Ob tej priložnosti bi veljalo nadgraditi zdajšnji institucionalni odnos do naših skupnosti, na primer tako, da bi Dežela FJK imela odbornika, ki bi izrecno skrbel za jezikovne skupnosti, in da bi ta problematika postala nekaj normalnega v deželni upravi. S tem bi pokazali, da jim je skrb za Slovence, Furlane in Nemce prioritetna, obenem pa bi to utrdilo deželno avtonomijo, ki je v teh časih precej na prepihu. (r.p.)
Gre za velik dosežek, ki je prišel sicer z določeno zamudo, saj ga v bistvu predvideva sama italijanska ustava. Ne glede na omenjene pomankljivosti velja povedati, da je zakon 482 po vsej državi »sprožil« vrsto pobud, ki so šle v smer uveljavljanja in vrednotenja naše jezikovne raznolikosti kot prispevka k tisti bogatosti kultur in jezikov, ki predstavljajo mozaik italijanskega polotoka.
Mi, Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini, pa moramo biti dvakrat hvaležni temu zakonu, saj je sprožil tiste potrebne mehanizme, da smo leta 2001 dobili zaščitni zakon, ki predstavlja osnovo naše zakonsko-institucionalne prisotnosti. Postali smo močnejši in vidnejši. Pomislimo samo za trenutek, kakšna bi bila naša skupnost danes, če ne bi imeli zakonov o jezikovnih skupnostih in specifično našega zaščitnega zakona? Pomislimo, kakšen bi bil položaj Slovencev na Videnskem, če teh zakonov ne bi bilo. V času obravnavanja zaščitnega zakona sem sodeloval v postopkih za njegovo sprejetje. Resnici na ljubo velja povedati, da je naš zakon rezultat številnih kompromisov in je zato v nekaterih točkah šibek ali nedorečen. Nosi pa v sebi izredno pomembno izhodišče, zaradi katerega, v nasprotju z delom manjšine, nismo imeli dvomov, da je treba zaščito sprejeti. Zakon št. 38 iz leta 2001 namreč prvič zakonsko prizna Slovence na Videnskem in to je zadostni razlog, da smo ga lahko veseli.
Če se vrnem k zakonu 482, velja pristaviti, da so njegova šibka točka nezadostna finančna sredstva, ki jih država daje na razpolago za njegovo izvajanje. Na to že veliko let opozarja prijatelj Slovencev, prof. Domenico Morelli, predsednik odbora Confemili (Comitato Nazionale Federativo Minoranze Linguistiche d’Italia). Zaradi pomanjkanja primernih sredstev se ni dalo v celoti realizirati projekta poučevanja jezikov 12. zaščitenih skupnosti v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. In primer špetrske dvojezične šole nam jasno kaže, kako je pomembno, da se mladi prav v šolah seznanijo z manjšinskimi jeziki.
Zakon 482 je na začetku predvideval 10 milijonov evrov letno. Ta sredstva so se iz leta v leto nižala in v letu 2019 niso presegla 3 milijonov evrov. Ta podatek ne potrebuje komentarjev. Zato je treba pohvaliti zdajšnjo vladno večino, ki je odločila, da bo v naslednjem triletju vidno povečala sredstva za uveljavljanje zakona, ki zadeva 5 % italijanskega prebivalstva.
Obema državnima zakona sta se v naši deželi pridružila še posebna zakona za našo in furlansko skupnost. Dobro je, da se je deželna uprava odločila, da s specifičnimi normami zaščiti jezikovno bogastvo naše dežele. Leta 2021 bo minilo 20 let od sprejetja zaščitnega zakona. Ob tej priložnosti bi veljalo nadgraditi zdajšnji institucionalni odnos do naših skupnosti, na primer tako, da bi Dežela FJK imela odbornika, ki bi izrecno skrbel za jezikovne skupnosti, in da bi ta problematika postala nekaj normalnega v deželni upravi. S tem bi pokazali, da jim je skrb za Slovence, Furlane in Nemce prioritetna, obenem pa bi to utrdilo deželno avtonomijo, ki je v teh časih precej na prepihu. (r.p.)
Dve mladi za Ta stara bugëta - Due giovani per Ta stara bugëta

Dobbiamo qui ricordare come questa bella realtà imprenditoriale a Stolvizza sia stata resa possibile soprattutto dal coraggio dell’associazione ViviStolvizza la quale, appunto un anno fa, a fronte della paventata chiusura dell’unico negozio di generi alimentari del paese, ritenuta quanto mai dolorosa per tutta la comunità, aveva preso la coraggiosa decisione di ampliare la propria attività sociale e di aprire un’attività commerciale per rispondere a questa specifica esigenza del paese.
Una decisione, comunque, in linea con la filosofia dell’associazione, che da sempre è al servizio della comunità. Certo, l’attività messa in piedi ha rappresentato per i soci un impegno non di poco conto, ma il negozio era fortemente voluto e quindi al fine di dare sicure certezze al progetto, con un capitale economico iniziale di partenza, gli stessi si erano tassati, anche in modo rilevante, auspicando, come di fatto avvenuto, sull’accoglimento della proposta da parte di tutti gli abitanti e sull’aiuto delle Istituzioni.
Per la gestione di questo negozio, che ha dato prova di funzionare bene e di produrre discreto reddito, erano state assunte due persone residenti in valle e in tal modo si è concretamente risposto al più grande problema della vallata, ovvero quello di creare opportunità lavorative ai residenti in modo da arginare il continuo spostamento dovuto dall’emigrazione delle famiglie verso la pianura friulana come conseguenza naturale della mancanza di lavoro in loco per la quale, negli ultimi dieci anni, neppure l’amministrazione comunale ha fatto nulla.
Durante l’anno, inoltre, questa piccola realtà ha dimostrato di poter essere anche un attrattore turistico. Infatti il negozio, soprattutto durante il periodo estivo, quando a Resia e in particolare a Stolvizza vi è la presenza di numerosi turisti anche provenienti dalla vicina Slovenia, ha predisposto un piccolo spazio, all’interno del locale, dove erano esposti alcuni dei prodotti tipici della zona. In particolare erano in vendita i prodotti trasformati dell’Aglio di Resia, presidio Slow Food, e del paniere del Parco Naturale Prealpi Giulie. Inoltre, in collaborazione con le associazioni culturali del territorio quali il circolo culturale Rozajanski dum e l’associazione culturale Museo della gente della Val Resia, all’interno del negozio i vari prodotti erano evidenziati con apposite targhette bilingui resiano/italiano, in modo da contribuire pure al mantenimento della lingua locale anche come mezzo di promozione culturale e turistica.
Monica e Maurizio, ai quali vanno tutti i migliori auguri di inizio gestione, hanno inaugurato la loro attività domenica, 1 dicembre, con la presenza, oltre di tanti amici e paesani, della sindaca di Resia, Anna Micelli, che ha sottolineato l’importanza e l’urgenza di creare micro imprese diffuse sul territorio. Per quanto riguarda i bar e le botteghe, ha aggiunto la sindaca, possono essere veramente considerati il presidio del territorio perché, in realtà piccole come le nostre, svolgono, quasi sempre, una vera e propria funzione sociale. (Sandro Quaglia)
Na Višarje pelje pametni telefon - Verso Lussari sullo smartphone

Stefanu Floreaniniju, ki je za ta novi projekt dal pobudo in ki ga je vodil, so ob strani bile razne ustanove, med katerimi tudi slovensko Združenje Don Mario Cernet za vsebine v slovenščini in društvo nemško govorečih Kanalčanov Kanaltaler Kulturverein za vsebine v nemščini. Tehniško sta sodelovala Federico Liva in Enzo Barone, ob strani so še bili društvi L’età dell’Acquario in Tree House, Žabniška soseska, p. Peter Lah, ki je v svetišču na Sv. Višarjah odgovoren za pastoralne dejavnosti, ter Monica Stroppolo iz trbiške tiskarne Tipografia Tarvisiana.
Projekt MACA, ki je pohodnikom na Sv. Višarje že dostopen, so javnosti predstavili v soboto, 14. decembra, v dvorani vaške soseske v Žabnicah.
Kažipote zaznamujejo štiri barve, ki so seveda povezane z določeno tematiko. Če bodo turisti in romarji s pametnim telefonom prebrali kodo QR, ki so jo natisnili na kažipot rumene barve, bodo obiskovalci imeli dostop do vsebin o zgodovini; rdeča barva je povezana s športom, zelena z naravo, sinja pa s kulturnimi zanimivostmi. Pester seznam ustanov in vključenih posameznikov, ki je sodeloval pri nastajanju projekta MACA, je obrodil precej kakovosten projekt. Med značilnostmi projekta predstavlja nadaljnje bogastvo dejstvo, da je vsak sodelavec prispeval s tem, kar ji najbolje uspeva.
Razen Federica Live in Enza Barona, se je Floreanini obrnil le na osebe iz Kanalske doline, saj je namerno stavil na domači človeški kapital.
Tako Stefano Floreanini kot tudi predsednik društva Kanaltaler Kulturverein, Alfredo Sandrini, predsednik društva L’età dell’Acquario, Fabrizio Colloredo in predstavnik Združenja Don Mario Cernet, Luciano Lister, so izpostavili pomen skupnega sodelovanja, brez katerega te pobude sploh ne bi bilo mogoče izpeljati. Predsednik Žabniške soseske, Maurizio Lattisi, je vse prisotne v dvorani soseske opozoril na to, kako je z novo pobudo nekako nastala virtualna enciklopedija, ki bo lahko dostopna vsem, in ki bi jo potencialno lahko še naprej nadgradili z nadaljnjimi vsebinami, povezanimi na nadaljnja področja.
Floreanini, ki si je za uresničevanje projekta vseskozi prizadeval, je drugače poudaril, kako predstavlja večkrat pokrajina, ki jo poznamo, z njenim kulturnim bogastvom neizkoriščen potencial. Kot si lahko na primer ogledamo muzej, brez da bi si zapomnili niti zelo pomembnih umetnin le, ker pogrešamo primerne razlage, tako bi lahko Kanalska dolina s pomočjo projekta MACA postopoma postala muzej na prostem. Tudi v ta namen bi jo po možnosti v prihodnjem nadgradili kot aplikacijo.
Po stari romarski poti od Zamlinov (v italijanščini Case Lussari) do Sv. Višarij se zgodovina, kultura in pobožnost prepletajo z naravo. Za slovenske uporabnike projekta MACA bodo zagotovo prava zanimivost domači toponimi v žabniškem slovenskem narečju, ki jih bodo lahko spoznali ob poslušanju avdioposnetkov v slovenščini. (Luciano Lister)
23 dic 2019
22 dic 2019
Ustavni zakon o zmanjšanju števila italijanskih parlamentarcev bo moral skozi rešeto ljudstva
Podobno kot Renzijeva ustavna reforma – ta je nato propadla, kar je privedlo do odstopa tedanjega italijanskega premierja – bo moral tudi novi zakon o zmanjšanju števila italijanskih senatorjev in poslancev, ki so ga oktobra v tretjem branju skoraj soglasno dokončno potrdili v parlamentu, skozi rešeto volivcev. Za njegovo uveljavitev bo namreč potrebna podpora na referendumu. Takoj po odobritvi reforme so namreč senatorji Demokratske stranke Tommaso Nannicini in stranke Naprej Italija (Forza Italia) Andrea Cangini in Nazario Pagano začeli zbirati podpise, da bi se lahko o tem, če se strinjajo s tretjinskim zmanjšanjem števila parlamentarcev (poslancev bi bilo 400 namesto 630, senatorjev pa 200 namesto 315, v naši deželi pa bi po novem izvolili štiri senatorje in osem poslancev), izrekli volilni upravičenci. Pobudniki potrditvenega referenduma – ustava predvideva, da lahko pet deželnih svetov ali petina senatorjev oziroma poslancev zahteva ljudsko posvetovanje, če ustavna reforma v parlamentu ni bila odobrena z vsaj dvotretjinsko večino – so naposled (imeli so na voljo tri mesece časa) vendarle zbrali oziroma presegli potrebnih 64 podpisov. Zahtevo po razpisu referenduma je podpisalo 41 senatorjev stranke Naprej Italija, sedem Demokratske stranke, devet članov mešane skupine, katerim so se pridružili tudi trije predstavniki Gibanja 5 zvezd, dva člana stranke Živa Italija (Italia Viva), dva senatorja Lige in en dosmrtni senator.
Med tistimi, ki so podpisali zahtevo za razpis referenduma, je tudi slovenska senatorka Tatjana Rojc, ki je že od vsega začetka nasprotovala reformi, s katero bi imeli Slovenci – brez ustreznega določila v okviru nastajajočega novega volilnega zakona – še manj možnosti za izvolitev svojega predstavnika v italijanski parlament. V tiskovnem sporočilu je Rojčeva, ki je pred kratkim postala članica Demokratske stranke (v senat je bil marca 2018 izvoljena kot neodvisna kandidatka) razložila, da gre za podpis “proti nediskriminiranemu in neracionalnemu zmanjšanju zastopanosti v parlamentu.” Z njim je želela preprečiti, da bi bili manjšine in celotna ozemlja dejansko izbrisani iz parlamenta. Rojčeva je prepričana, da prinašajo taki ukrepi “s sekiro” več škode kot koristi, za državni proračun pomenijo zanemarljiv prihranek in so dejansko namenjeni le nepotešljivi protipolitiki.
http://novimatajur.it/attualita/ustavni-zakon-o-zmanjsanju-stevila-italijanskih-parlamentarcev-bo-moral-skozi-reseto-ljudstva.html
Med tistimi, ki so podpisali zahtevo za razpis referenduma, je tudi slovenska senatorka Tatjana Rojc, ki je že od vsega začetka nasprotovala reformi, s katero bi imeli Slovenci – brez ustreznega določila v okviru nastajajočega novega volilnega zakona – še manj možnosti za izvolitev svojega predstavnika v italijanski parlament. V tiskovnem sporočilu je Rojčeva, ki je pred kratkim postala članica Demokratske stranke (v senat je bil marca 2018 izvoljena kot neodvisna kandidatka) razložila, da gre za podpis “proti nediskriminiranemu in neracionalnemu zmanjšanju zastopanosti v parlamentu.” Z njim je želela preprečiti, da bi bili manjšine in celotna ozemlja dejansko izbrisani iz parlamenta. Rojčeva je prepričana, da prinašajo taki ukrepi “s sekiro” več škode kot koristi, za državni proračun pomenijo zanemarljiv prihranek in so dejansko namenjeni le nepotešljivi protipolitiki.
http://novimatajur.it/attualita/ustavni-zakon-o-zmanjsanju-stevila-italijanskih-parlamentarcev-bo-moral-skozi-reseto-ljudstva.html
21 dic 2019
Slovenija na 16. mestu v EU po deležu priseljencev med prebivalci
Osemnajsti december je po celem svetu od leta 2000 znan tudi kot mednarodni dan migrantov. Na ta datum so namreč leta 1990 sprejeli Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin. Vprašanje priseljencev pa je v zadnjih letih še posebno aktualno, saj vsepovsod govorijo o tako imenovani “migrantski krizi”, ki velja na primer tudi za enega izmed glavnih izzivov Evropske unije.
Statistični urad Republike Slovenije je objavil vrsto podatkov, ki zadevajo prebivalce Slovenije, katerih prvo prebivališče je bilo v tujini. Na začetku lanskega leta je v Sloveniji živelo 250 tisoč priseljencev (12,1 % prebivalstva): med temi je 96 tisoč novodobnih priseljencev, ki so v Slovenijo prišli od leta 2008 dalje, kar 112 tisoč pa je takih, ki so se tja preselili še pred osamosvojitvijo (med temi so bili seveda predvsem prebivalci iz drugih jugoslovanskih republik).
SURS je slovenske podatke primerjal tudi s podobnimi iz drugih držav članic Evropske unije (vsi se nanašajo na stanje, ki so ga zabeležili 1. januarja 2018). Če upoštevamo delež priseljencev med slovenskimi prebivalci, se Slovenija uvršča na 16. mesto v EU. Na vrhu te razpredelnice je Luksemburg, kjer je migrantov med prebivalci že skoraj polovica (46,5 %), najmanj priseljencev pa imajo na Poljskem (1,8 %). Delež priseljencev med prebivalci Italije (približno 10 %) je nižji od povprečja v EU (in tudi od slovenskega deleža) in državo uvršča na 19. mesto.
http://novimatajur.it/senza-categoria/slovenija-na-16-mestu-v-eu-po-delezu-priseljencev-med-prebivalci.html
Statistični urad Republike Slovenije je objavil vrsto podatkov, ki zadevajo prebivalce Slovenije, katerih prvo prebivališče je bilo v tujini. Na začetku lanskega leta je v Sloveniji živelo 250 tisoč priseljencev (12,1 % prebivalstva): med temi je 96 tisoč novodobnih priseljencev, ki so v Slovenijo prišli od leta 2008 dalje, kar 112 tisoč pa je takih, ki so se tja preselili še pred osamosvojitvijo (med temi so bili seveda predvsem prebivalci iz drugih jugoslovanskih republik).
SURS je slovenske podatke primerjal tudi s podobnimi iz drugih držav članic Evropske unije (vsi se nanašajo na stanje, ki so ga zabeležili 1. januarja 2018). Če upoštevamo delež priseljencev med slovenskimi prebivalci, se Slovenija uvršča na 16. mesto v EU. Na vrhu te razpredelnice je Luksemburg, kjer je migrantov med prebivalci že skoraj polovica (46,5 %), najmanj priseljencev pa imajo na Poljskem (1,8 %). Delež priseljencev med prebivalci Italije (približno 10 %) je nižji od povprečja v EU (in tudi od slovenskega deleža) in državo uvršča na 19. mesto.
http://novimatajur.it/senza-categoria/slovenija-na-16-mestu-v-eu-po-delezu-priseljencev-med-prebivalci.html
20 dic 2019
Adventni koncert v Mažeruolah/Concerto dell'Avvento a Masarolis

>> MAŽERUOLA
>> v nediejo, 22. dičemberja, ob 11.
bo adventni koncert. Med mašo in po maši bo nastopu parložnostni zbor Cantate Domino Zveze cerkvenih pevskih zborov.
>> v nediejo, 22. dičemberja, ob 11.
bo adventni koncert. Med mašo in po maši bo nastopu parložnostni zbor Cantate Domino Zveze cerkvenih pevskih zborov.
>> MASAROLIS
>> domenica, 22 dicembre, alle 11
si terrà il concerto dell’Avvento. Durante e dopo la messa si esibirà il coro Cantate Domino dell’Unione dei cori parrocchiali.
>> domenica, 22 dicembre, alle 11
si terrà il concerto dell’Avvento. Durante e dopo la messa si esibirà il coro Cantate Domino dell’Unione dei cori parrocchiali.
Brezmejni koledar 2020 - Calendario senza confine 2020
Tipajski in kobariški kamun, zadruga Most in združenje Blankin so tudi lietos parpravli in izdali brezkonfinski dvojezični koledar, ki ga lepuo že poznajo v Posočju, v Benečiji in celuo v Furlaniji. Na koledarju za lieto 2020 so lepe fotografije. Za nje sta poskarbiela Maurizio Buttazzoni in Igor Baloh. Na parvi strani koledarja sta voščila za Božič in novo lieto tipajskega šindika Alana Cecuttija in kobariškega župana Marka Matajurca. “Voščim vam vesele božične praznike in srečno 2020. Naj bo novo leto pomembno za medsebojno sodelovanje v prid razvoju naših krajev,” piše Cecutti. “Naj ne bo zaključek starega leta le priložnost, da se ozremo na postorjeno in vse, kar nas čaka v prihodnosti. Želim vam, da bi se čim bolj ozrli tudi nase, si vzeli čas za sebe in za soljudi, kajti le srečen in zadovoljen človek lahko piše dobre in uspešne zgodbe. Naj jih bo veliko v letu 2020. Srečno!” poudarja Matajurc.
Probabilmente è l’unico calendario realizzato in sinergia tra due comuni di Stati diversi, quello edito anche quest’anno dalla cooperativa «Most» per conto delle municipalità di Taipana/Tipana e Kobarid nonché dell’associazione «Don Eugenio Blanchini». È un’ iniziativa che si ripete ormai da diversi anni e incontra, a ogni pubblicazione, un riscontro entusiastico. In primo luogo per le belle foto di paesaggi, animali e piante scattate da Maurizio Buttazzoni e Igor Baloh. Il calendario/ koledar 2020 è a disposizione nella sede della Cooperativa Most e dell’associazione Blanchini a Cividale (Borgo San Domenico 78). Contiene anche gli auguri dei due sindaci, Alan Cecutti, di Taipana: «Un augurio a tutti per queste feste natalizie e per il 2020. Che sia un anno importante nelle collaborazioni tra tutti per lo sviluppo dei nostri territori». Marko Matajurc, di Kobarid: «La conclusione dell’anno vecchio non sia solo l’occasione per ripercorrere quanto abbiamo fatto e guardare a ciò che ci attende nel futuro. Desidero anche che pensiate il più possibile a voi stessi, che vi prendiate tempo per voi e per gli altri, perché solo una persona felice e soddisfatta può scrivere storie buone e di successo. Che di queste storie ce ne siano tante nell’anno 2020. Auguri!».
Dan odprtih vrat na špetrski dvojezični šoli
“Smo zelo zadovoljni, odziv je bil dober, bodisi s strani osebja, bodisi s strani družin in zlasti tistih staršev, ki so pokazali zanimanje za vpis otrok v našo šolo. Še posebno pa sem zadovoljen, da smo naredili korak naprej v sodelovanju s slovenskimi društvi in ustanovami z našega teritorija.” Tako je ravnatelj dvojezične šole Pavla Petričiča Davide Clodig ocenil letošnji dan odprtih vrat, ki je bil 13. decembra.
http://novimatajur.it/cultura/fotogalerija-dan-odprtih-vrat-na-spetrski-dvojezicni-soli.html
http://novimatajur.it/cultura/fotogalerija-dan-odprtih-vrat-na-spetrski-dvojezicni-soli.html

19 dic 2019
Božična številka Doma - Numero natalizio del Dom
V zadnji
letošnji številki petnajstdnevnika Dom je v ospredju praznovanje Božiča. “Sveta noč je lepa novica, ki nam jo je sporočiu evangelist Luka takuo občuteno an začudeno, ku de bi biu navzoč par tistem dogodku, ki ga je zapisu za nas. V telim izročilu imamo vse, kar želimo za nas sviet: luč v tamì, angelce, ki pojejo glorijo, nebesa, ki se odprejo, Božjo slavo, ki nas objeme s svetlobo, mier, ki je obljubljen ljudem, ki jih Bog ima rad. In seveda ne pozabimo Marije an Jožefa z Božjim dietem Jezusam,” piše odgovorni urednik msgr. Marino Qualizza. “Bog an človek sta povezana z ljubeznijo, ki nam jo Bog daje. Parvo naše dielo je, de sprimemo tolo ljubezan. Še ankrat muoramo priznati, de je še deleč od nas tisti dan, ki bo videu, de smo zaries sparjeli tele Božji dar. Sviet potrebuje le naprì Sveto noč,” poudraja. In prav msgr. Qualizza bo daroval edino božično sveto mašo v slovenščini v celi videnski nadškofiji, sicer 24. decembra ob 21. uri v farni cerkvi v Špietru. Na drugi strani Dom objavlja urnike sveti maš v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini do praznovanja Jezusovega razglašenja 6. januarja. Že nekaj dni Kanalska dolina in še posebej romarji na Svete Višarje razpolagajo z zelo zanimivo novostjo. Preko pametnega telefona, slušalk in kod QR lahko na novo odkrivajo staro romarsko pot na Svete Višarje. S projektom MACA ( www.maca.tours), oziroma v italijanščini »Museo a cielo aperto« (»Muzej na prostem«) so ob stari romarski poti do Svetih Višarij namestili desetino pisanih kažipotov. Preko kod QR, ki jih lahko s svojimi pametnimi telefoni berejo na kažipotih, imajo obiskovalci dostop do predstavitev, slik, pripovedi in posebnih vsebin. Zanimivo je, da so vsebine dostopne v italijanščini, slovenščini, angleščini in nemščini. 4. decembra, je Urad sloevnske Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu obeležil svoje četrtstoletno delovanje . Minister Peter Jožef Česnik je na prireditev povabil nekdanje predstojnike in rojake iz zamejstva in sveta. “Za ohranitev slovenstva v zamejstvu pa je pomemben jezik. In za ohranitev jezika mladi, ki ga bodo govorili. Če ne bo otrok, tudi prihodnosti zamejstva ne bo več,” je naglasil višji sekretar Rudi Merljak, ki je slikovito tudi popeljal skozi zgodovino Urada, saj je namreč tisti, ki je najdlje tam v službi. Na novo ustanovljeno DM+ Društvo mladih Slovencev v Italiji se je 8. decembra prvič sestalo v Špietru in sicer v Slovenskim kulturnim domu, kjer ima društvo tudi svoj sedež. Sestanka se je udeležilo 18 mladih. Udeleženci so se po skupinah najprej preizkusili v kreatinivnem reševanju težav, ki jih srečujejo v društvih, v katerih so aktivni. Nato pa so v debati izrazili svoje želje oz. predloge, o tem kaj bi jim lahko DM+ nudilo v naslednjih izobraževanjih. Izpostavili so se predvsem Benečani, ki so spregovorili o lastnem pogledu glede mladinske situacije v Benečiji. Na dan so prišle številne ideje in novi pogledi ter prijemi, ki so udeležencem ulili veliko energije in poguma za nadaljevanje na poti iskanja rešitev za še uspešnejše delovanje znotraj lastnih društev, vaških in krajevnih skupnosti. Združenje Blankin je predstavilo svoj projekt o šegah in navadah Slovencev v Italiji. Na konferenci za tisk je predsednik združenja, Giorgio Banchig, prebral besede koroškega duhovnika Matije Majara (1809-1892: »Narod morejo zadieti različne nasreče, njega morejo partiskat kietne hudega hlapčevanja, pa iztrebiti se ga ne more, dokier se svojega jezika in svojih navad zvestuo darži. V navadah in običajih vidiš kakor v špieglu slovensko sarce in um, v njih se ljubezen do naroda unema in podpiera v sarcu vsakega človieka. De pa bi ljubili svoj narod, je trieba poznat njega dušo. Nosce te ipsum – Spoznaj samega sebe in svoj narod. Tuo muore bit nam za pravilo. A nie še zadost poznat navade in običaje, še buj je trieba se jih daržat in v vsaki parložnosti skazat, de smo koreniti Slovenci.«
L’ultimo numero del 2019 del quindicinale Dom pone in apertura la celebrazione del Natale. È il direttore responsabile, mons. Marino Qualizza a ribadire l’autentico significato di questa solennità ed affermare che il mondo ha ancora bisogno della luce irradiata nella notte santa dalla nascita di Gesù. A pag. 2 sono riportati gli orari delle celebrazioni delle messe in tutto ilperiodo natalizio, fino al 6 gennaio, in Benecia, Resia e Valcanale. Nel suo commento, Riccaro Ruttar, stigmatezza l’assenza delle problematiche degli sloveni della provincia di Udine nelle priorità esposte dai presidenti delle organizzazionei di raccolta, Sso e Skgz, ai vertici della Regione. “Non sto ad elencare i desideri da essi esposti al governatore Fedriga e all’assessore Roberti – scrive Ruttar –. Mi è bastato constatare che manca qualsiasi riferimento alla tragica situazione demografica, economica, sociale e linguistica di Benecia, Resia e Valcanale, alla necessità dell’insegnamento dello sloveno nelle aree non servite dall’istituto comprensivo bilingue, alla scuola plurilingue a Ugovizza, Camporosso e Tarvisio per immaginare il ragionamento dei «vertici» della minoranza: ma che cosa pretendono i beneciani e tutti gli sloveni fin su al confine austriaco, quattro gatti in via d’estinzione? La pianura e il litorale hanno bisogno di aria pura e quindi ben venga il bosco a ricoprire le vallate e i monti. Accontentatevidella forestoterapia, dell’aria salubre e della «bellezza incontaminata» della natura”. si, costumi e tradizioni, assieme alla lingua, rappresentano una parte fondamentale e irrinunciabile dell’identità della comunità slovena in Friuli Venezia Giulia, da Tarvisio a Muggia. Da questo presupposto è nato il progetto Tradizioni comuni e particolari degli sloveni in Italia realizzato dall’associazione don Eugenio Blanchini con il supporto della Confederazione delle organizzazioni slovene-Sso. L’iniziativa ha avuto una risposta eccezionale, tanto che solo una piccola parte del materiale raccolto potrà essere utilizzato e già si rende necessario pensare a ulteriori progetti in questo campo, è stato sottolineato, nella conferenza stampa di presentazione, tenutasi nella sede dell’associazione don Blanchini a Cividale lo scorso 9 dicembre, da parte del presidente, Giorgio Banchig, e dal coordinatore, Albert Devetak. È già tempo di iscrizioni all’anno scolastico 2020-2021. Il termine è il 31 gennaio e, in vista di quella scadenza, l’Istituto comprensivo statale con insegnamento bilingue sloveno-italiano Paolo Petricig di San Pietro al Natisone ha offerto una serata di porte aperte, venerdì 13 dicembre, per permettere ai genitori di conoscere la scuola, gli insegnanti e la ricca offerta di attività extracurricolari e scoprire, in definitiva, tutti i vantaggi dell’istruzione bilingue. Continua sul territorio il ciclo di concerti tra fede e canto corale nel periodo d’Avvento, che l’associazione don Eugenio Blanchini, che riunisce i cattolici sloveni in provincia di Udine, ha organizzato in collaborazione con le comunità locali e le realtà associative di Valli del Torre, del Natisone e Valcanale. Domenica, 22 dicembre, ce ne saranno ben due, nel le chiese di Platischis/Plestišča alle 11.15 e di Masarolis/Mažeruola alle 11.00, sempre in collaborazione con le realtà locali. A Platischis di Taipana sarà, tra l’altro, commemorata la figura di don Antonio Cuffolo, nel 60° anniversario della morte e nel 130° della nascita. Domenica, 29 dicembre, l’ultimo concerto della rassegna sarà organizzato nella chiesa di Ugovizza, insieme all’associazione slovena Don Mario Cernet.
https://www.dom.it/bozicna-stevilka-doma_numero-natalizio-del-dom/?fbclid=IwAR223D9N8RGB15xTWq0y-s5ZrieHx83hQI9RE2-ldWkqSlvoqz5xYQ_XIH0
https://www.dom.it/bozicna-stevilka-doma_numero-natalizio-del-dom/?fbclid=IwAR223D9N8RGB15xTWq0y-s5ZrieHx83hQI9RE2-ldWkqSlvoqz5xYQ_XIH0
18 dic 2019
EVENTI
>> DREKA-GARMAK-KRAVAR
>> od 15. do 23. dičemberja ob 19.,
bo Devetica božična. V nediejo, 15. dičemberja, bo v Gorenji Dreki par Loretti in Gregoriu; v pandiejak, 16. dičemberja, bo v Dolenji Dreki par Ivi; v torak, 17. dičemberja, bo v Dolenji Dreki par Marici; v sriedo, 18. dičemberja, bo v Trušnjah par Margheriti. Od 15. dičemberja bo ku ponavad po vaseh kravarske fare. V nediejo, 15. dičemberja, bo v Liesi od cierkve do Blažove hiše; v pandiejak, 16. dičemberja, bo v Kosci od znamunja do Sivacove hiše; v torak, 17. dičemberja, bo v Seuci od jaslicah do Smodinove hiše; v sriedo, 18. dičemberja, bo v Velikem Garmaku od znamunja do Lukcjove hiše.
>> od 15. do 23. dičemberja ob 19.,
bo Devetica božična. V nediejo, 15. dičemberja, bo v Gorenji Dreki par Loretti in Gregoriu; v pandiejak, 16. dičemberja, bo v Dolenji Dreki par Ivi; v torak, 17. dičemberja, bo v Dolenji Dreki par Marici; v sriedo, 18. dičemberja, bo v Trušnjah par Margheriti. Od 15. dičemberja bo ku ponavad po vaseh kravarske fare. V nediejo, 15. dičemberja, bo v Liesi od cierkve do Blažove hiše; v pandiejak, 16. dičemberja, bo v Kosci od znamunja do Sivacove hiše; v torak, 17. dičemberja, bo v Seuci od jaslicah do Smodinove hiše; v sriedo, 18. dičemberja, bo v Velikem Garmaku od znamunja do Lukcjove hiše.
>> DRENCHIA-GRIMACCO-CRAVERO
>> dal 15 al 23 dicembre, alle 19,
si terrà la Devetica božična. Domenica, 15 dicembre, sarà a Drenchia Superiore da Loretta e Gregorio; lunedì, 16 dicembre, sarà a Drenchia Inferiore da Iva; martedì, 17 dicembre, sarà a Drenchia Inferiore da Marica; mercoledì, 18 dicembre, sarà a Trusgne da Margherita. Dal 15 dicembre si terrà come al solito per i paesi della parrocchia di Cravero. Domenica, 15 dicembre, si terrà a Liessa dalla chiesa alla casa Blažova; lunedì, 16 dicembre, si terrà a Cosizza dall’ancona alla casa Sivacova; martedì, 17 dicembre, si terrà a Seuza dal presepe alla casa Smodinova; mercoledì, 18 dicembre, si terrà a Grimacco Superiore dall’ancona alla casa Lukcjova.
>> dal 15 al 23 dicembre, alle 19,
si terrà la Devetica božična. Domenica, 15 dicembre, sarà a Drenchia Superiore da Loretta e Gregorio; lunedì, 16 dicembre, sarà a Drenchia Inferiore da Iva; martedì, 17 dicembre, sarà a Drenchia Inferiore da Marica; mercoledì, 18 dicembre, sarà a Trusgne da Margherita. Dal 15 dicembre si terrà come al solito per i paesi della parrocchia di Cravero. Domenica, 15 dicembre, si terrà a Liessa dalla chiesa alla casa Blažova; lunedì, 16 dicembre, si terrà a Cosizza dall’ancona alla casa Sivacova; martedì, 17 dicembre, si terrà a Seuza dal presepe alla casa Smodinova; mercoledì, 18 dicembre, si terrà a Grimacco Superiore dall’ancona alla casa Lukcjova.
Le piazze e un’altra idea di politica
È qualcosa di più di un timido segnale positivo, quello che si avverte nelle ultime settimane in Italia rispetto a una politica che – lo scrivevamo nell’editoriale dello scorso numero – ama mostrare più i muscoli e gli sfottò piuttosto che il rispetto e il pensiero costruttivo, il dialogo e il confronto su temi concreti.
È presto per dire dove potrà arrivare il movimento delle ‘sardine’, a cosa approderà l’ondata di persone (molti giovani, ma non solo) stanca dell’odio, dei toni autoritari e degli sberleffi che risuonano ormai non solo nei comizi, sugli schermi televisi e sui social, ma anche nelle sedi istituzionali, una delle quali la scorsa settimana è stata persino sede di una proposta di matrimonio (poi rivelatasi fasulla).
Nella trasmissione Il Bagaglino, per chi ha qualche anno in più e si ricorda, si vedeva di meglio.
Nella trasmissione Il Bagaglino, per chi ha qualche anno in più e si ricorda, si vedeva di meglio.
Ma è presto, dicevamo, perché di ‘rivoluzioni’ che partono dalle piazze (anche mediatiche) ne abbiamo già viste, e in pochi casi hanno portato a veri cambiamenti duraturi. La parabola ormai in discesa del Movimento 5 Stelle – nato, come si suol dire, dal basso, con l’intento di aprire la politica, ricordate?, come una scatola di tonno, per rimanere in ambito ittico – lo dimostra, giusto per rimanere in tempi recenti.
Non per questo va persa la speranza. Che, più di tutte, è quella che si riesca a diffondere nelle persone il virus dell’onestà e del rispetto nella comunicazione, nella parola. Affinché gli insulti non siano più argomenti e si finisca di usare i logaritmi per moltiplicare il proprio pensiero, quasi sempre vuoto.
Non per questo va persa la speranza. Che, più di tutte, è quella che si riesca a diffondere nelle persone il virus dell’onestà e del rispetto nella comunicazione, nella parola. Affinché gli insulti non siano più argomenti e si finisca di usare i logaritmi per moltiplicare il proprio pensiero, quasi sempre vuoto.
Sarebbe un passo grandissimo, e quali ripercussioni avrebbe poi nelle urne, al momento opportuno, sarebbe solo una conseguenza di quello che potrebbe, che dovrebbe diventare la politica: rispetto e confronto. Mettiamo questo auspicio, intanto, tra quelli per l’anno nuovo. (m.o.)
Devetica božična s KD Rečan_Aldo Klodič an Lieško faro
Devetica božična je adna od tistih starih an lepih navad, ki jih je vriedno daržat šele žive. Za tuole se vsake lieto trudijo v Rečanski dolini an v dreških vaseh, pa tudi po drugih beneških krajih. Po vaseh Rečanske doline bojo na pobudo KD Rečan_Aldo Klodič an Lieške fare devetico božično molil od 15. do 23. dičemberja, vsako vičer od 19. ure napri. Tel je lietošnji program.
Parvi dan se ušafamo na Liesah an bomo šli od cierkve do Blažove hiše. V pandiejak, 16. dičemberja, se bo Devetica božična nadaljevala v Kozci, kjer se bo molilo od znamunja do Pečenove hiše. V torak, 17., se bo molilo v Seuc, od jaslic do Smodinove hiše., v sredo, 18., v Velikim Garmiku od znamunja do Lukcjove hiše, in v četartak, 19., v Dolenjem Bardu od znamunja do Uršne hiše. V petak, 20., se puode v Peternelu od znamunja do Škodejove hiše, v saboto, 21., pa se ušafamo v Tapoluovem, kjer se bo molilo od križa do hiše Gariup-Cervellera. V nediejo, 22., je na varsti Gorenje Bardo, kjer se puode od jaslic do Mohorinove hiše, zadnji dan, 23. dičemberja, pa se bo molilo v Podlaku od jaslic do Buculajove hiše.
http://novimatajur.it/cronaca/devetica-bozicna-s-kd-recan_aldo-klodic-an-liesko-faro.html
Parvi dan se ušafamo na Liesah an bomo šli od cierkve do Blažove hiše. V pandiejak, 16. dičemberja, se bo Devetica božična nadaljevala v Kozci, kjer se bo molilo od znamunja do Pečenove hiše. V torak, 17., se bo molilo v Seuc, od jaslic do Smodinove hiše., v sredo, 18., v Velikim Garmiku od znamunja do Lukcjove hiše, in v četartak, 19., v Dolenjem Bardu od znamunja do Uršne hiše. V petak, 20., se puode v Peternelu od znamunja do Škodejove hiše, v saboto, 21., pa se ušafamo v Tapoluovem, kjer se bo molilo od križa do hiše Gariup-Cervellera. V nediejo, 22., je na varsti Gorenje Bardo, kjer se puode od jaslic do Mohorinove hiše, zadnji dan, 23. dičemberja, pa se bo molilo v Podlaku od jaslic do Buculajove hiše.
http://novimatajur.it/cronaca/devetica-bozicna-s-kd-recan_aldo-klodic-an-liesko-faro.html
Profesorji v okviru projekta Erasmus+ KA obiskali Benečijo
Medsebojno spoznavanje kulture podeželja v siršem evropskem kontekstu, ohranitev in spodbujanje fine motorike (gibi manjših mišic in mišičnih skupin, na primer v zapestju in prstih, pri različnih dejavnostih): to so ciliji projekta Erasmus+ KA, ki so ga pripravili Dvojezična šola Pavla Petričiča v Špetru, OŠ Bistrica Ob Sotli (Slovenija), I. Osnovna škola Varaždin (Hrvaška) in vzgojnega zavoda CEIP v Valencii de don Juan (Španija).
V sklopu projekta, ki bo namenjen dijakom prvega in drugega razreda nižje srednje šole, je skupina profesorjev zadnji teden novembra obiskala kraje, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska jezikovna skupnost v Italiji. Med svojim obiskom pa je spoznala tudi kulturne značilnosti Benečije in društva oziroma organizacije, ki delujejo na tem območju.
Šest dijakov oziroma učencev iz vsake soudeležene šole bodo marca 2020 teden dni gostile družine otrok iz šole v Varaždinu.
Maja bodo šli v Valencio de don Juan v Španji. Z izmenjavami pa bodo nato nadaljevali v naslednjem šolskem letu: marca 2021 bodo otroke iz soudeleženih šol gostili v Špetru, maja pa v Bistrici ob Sotli.
Maja bodo šli v Valencio de don Juan v Španji. Z izmenjavami pa bodo nato nadaljevali v naslednjem šolskem letu: marca 2021 bodo otroke iz soudeleženih šol gostili v Špetru, maja pa v Bistrici ob Sotli.
Nosilec projekta je OŠ Bistrica Ob Sotli, ki je zanj dala pobudo, ko so profesorji na podlagi raziskav prišli do spoznanja, da ima v nekaterih evropskih državah “kar 50 odstotkov otrok, starih šest let, slabše razvito fino motoriko – kar je skrb vzbujajoče, kajti prsti neposredno sodelujejo v oblikovanju možganske skorje; posredno prek asociativnih področij sodelujejo pri oblikovanju korteksa (skorje) v nekaj možganskih režnjih.” Zato je projekt “osredotočen na reševanje naših trenutnih šibkosti: otroci so premalo spretni, so večinoma okorni in imajo velike težave s fino motoriko, ker imajo premalo aktivnosti doma”. Glavni cilj projekta je sicer “razviti in natrenirati vseživljenjske veščine, ki bodo izboljšale fino motoriko otrok in jim bodo prav prišle v življenju”.
17 dic 2019
“Etnofestival” bo ovrednotil etnografsko bogastvo Terske in Karnajse doline ter Rezije
Center za kulturne raziskave iz Barda se že več kot petdeset let posveča raziskovanju, ohranjanju in promociji bogate kulturne dediščine Terskih dolin. V Bardu upravlja tudi Etnografski muzej, tudi sicer pa skuša z najrazličnejšimi dogodki in prireditvami poživiti življenje v krajih na zahodnem robu slovenskega kulturnega prostora. Izvedel je že vrsto zanimivih in ambicioznih projektov, naslednje leto pa bo na vrsti “Etnofestival”, ki ga je letos uspešno prijavil na deželni razpis za sofinanciranje dogodkov za promocijo zgodovinske kulture in narodopisja v Furlaniji-Julijski krajini.
Projekt je vreden 20 tisoč evrov, izvajati pa ga bodo začeli marca naslednje leto. Med partnerji Centra za kulturne raziskave so Občini Tipana in Ahten, Združenje bivših izseljencev iz Barda (Associazione Ex Emigranti di Lusevera) – Etnofestival se bo namreč poleti povezal s tradicionalnim praznikom nekdanjih izseljencev, ki ga v Bardu prirejajo že od leta 1978 -, Inštitut za slovensko kulturo, KD Rozajanski Dum, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, s katerim sodeluje jezikoslovec Janoš Ježovnik, in zadruga Puntozero.
http://novimatajur.it/cultura/etnofestival-bo-ovrednotil-etnografsko-bogastvo-terske-in-karnajse-doline-ter-rezije.html
Projekt je vreden 20 tisoč evrov, izvajati pa ga bodo začeli marca naslednje leto. Med partnerji Centra za kulturne raziskave so Občini Tipana in Ahten, Združenje bivših izseljencev iz Barda (Associazione Ex Emigranti di Lusevera) – Etnofestival se bo namreč poleti povezal s tradicionalnim praznikom nekdanjih izseljencev, ki ga v Bardu prirejajo že od leta 1978 -, Inštitut za slovensko kulturo, KD Rozajanski Dum, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, s katerim sodeluje jezikoslovec Janoš Ježovnik, in zadruga Puntozero.
http://novimatajur.it/cultura/etnofestival-bo-ovrednotil-etnografsko-bogastvo-terske-in-karnajse-doline-ter-rezije.html
Turismo, inviti a visitare l’Alta valle dell’Isonzo dal CN Traveler e dal The Washington post
Proseguono le attestazioni di stima per la Slovenia come meta turistica. Dal CN Traveler viene indicata tra le 20 destinazioni più interessanti per il 2020. Tra le maggiori attrazioni vengono evidenziati il ristorante Hiša Franko di Ana Roš e le Alpi Giulie, in particolare il nuovo sentiero circolare Juliana Trail e la riserva della biosfera Unesco del Parco nazionale del Triglav. Nel testo pubblicato sul The Washington post invece viene posto l’accento soprattutto sull’eredità culturale e della prima guerra mondiale del Posočje – viene descritta anche la Via della pace – e sulle attività outdoor di Bovec e dintorni.
http://novimatajur.it/attualita/turismo-inviti-a-visitare-lalta-valle-dellisonzo-dal-cn-traveler-e-dal-the-washington-post.html
http://novimatajur.it/attualita/turismo-inviti-a-visitare-lalta-valle-dellisonzo-dal-cn-traveler-e-dal-the-washington-post.html
Šport v Reziji skozi čas - Lo sport a Resia nel tempo

Anche per il 2020 il Circolo culturale resiano
Rozajanski Dum è riuscito a realizzare il calendario resiano Näš kolindrin 2020. La nuova edizione del calendario, che ogni anno tratta diverse tematiche riguardanti la Val Resia, è dedicata a tutti gli sportivi e tifosi resiani. Col tema »Šport tu-w Reziji/Lo sport in Val Resia« si è voluto approfondire con testi ed immagini, per quanto possibile, l’attività sportiva in Val Resia dal 1956 – anno di costituzione della prima squadra di calcio resiana regolamentare – al 1991, – anno successivo al Campionato mondiale di calcio del 1990. Si svolse in Italia dall’8 giugno all’8 luglio e si concluse con la vittoria della Germania Ovest, che sconfisse in finale l’Argentina per 1-0. Il campionato coinvolse, animatamente, anche molti tifosi valligiani.
Grazie a una piccola ricerca è emerso che l’ inizio dell’attività calcistica a Resia risale ai primi anni ’50, quando non esisteva ancora neanche una vera e propria squadra né tantomeno un campo di calcio regolamentare. Gli appassionati si radunavano su grandi terreni che all’epoca erano ancora utilizzati per il foraggio, ove si approntava in modo estemporaneo il terreno da gioco. A volte ciò avveniva con la massima disapprovazione dei proprietari, che intervenivano – facendo correre loro i calciatori. Le partite si disputavano in località Tigo per i giovani di San Giorgio, in località ta-pod Kotlon per quelli di Prato, in Rob per i giocatori di Oseacco e in località Aća per Stolvizza.
Oltre a emozionanti immagini, all’interno vi sono parti di un’intervista in resiano a Gino Buttolo, che per molti anni ha militato come calciatore nella squadra di calcio della Val Resia. I testi in italiano sono tratti dai volumi Pagine di Storia – Resoconti di vita resiana (1951-2000). Gli autori Aldo Madotto e Luigi Paletti descrivono il susseguirsi di eventi e iniziative che, durante i 35 anni presi in considerazione, si realizzarono per incentivare le varie discipline sportive anche in Val Resia. Per realizzare questa edizione il Circolo ha collaborato attivamente con l’Associazione sportiva dilettantistica «Val Resia». Il calendario, la cui stampa è stata finanziata dalla Regione Friuli Venezia Giulia con contributo della Legge regionale 26/2007 di tutela della minoranza linguistica slovena, sarà spedito alle famiglie di Resia e a molti resiani che abitano fuori valle. (Sandro Quaglia)
Litos te rozajonski kultürski čirkolo Rozajanski Dum naredil isi kolindri Naš kolindrin 2020 za spomanot wse športnike ano rozajonske jüdi, ki radë dilajo ano ledajo šport.
Somo pa napïsali kej od štorje od športa tu-w Reziji od lëta 1956, ko so ǵalo orë to pyrwo škwadro za iret balun, dardo lëta 1991, ko tu-w Laški se rivel »Campionato mondiale,« tu ki Ǵarmonija Ovest na irala küntra Argentine ano na wodonjola 1-0. Ta-na isamo kolindrino so litratavi norëd itadej ano somo kej pa pobarali Ǵina Buttola, ki karjë lit an odyl iret balun pa ziz to rozajonsko škwadro. Tö ki to jë napïsano po laški somo prawzeli z lïbrinow Pagine di storia – Resoconti di vita resiana (1951-2000), ki sta napïsala rejnik Aldo Madotto ano Luuǵi Paletti.
Iscriviti a:
Post (Atom)
ultimo post
-
Il Pust di Rodda (Pulfero), coloratissimo e scherzoso con la sua tipica tenaglia estendibile e i suoi campanacci, essendo una masc...
-
chiesa di S.Marco a Vrba http://en.wikipedia.org/wiki/St._Mark's_Church,_Vrba O Vrba, srečna, draga vas domača O Vrba! srečna...
-
Nella lingua slovena il verbo conosce tre modi, cioè l'indicativo, il condizionale e l'imperativo. I tempi dell'indicati...